V zgodovini piše: »… vse priprave za ustanovitev Podružnice SPD so bile izvršene v začetku leta 1903. Prvi občni zbor, na katerega je kot predsednik pripravljalnega odbora potom časopisja vabil tedanji ajdovski župan Anton Lokar, je bil v prostorih Edinosti dne 12. septembra 1903.«

Torej naše društvo ima dolge korenine, ki so se trdno oprijele tal in jih noben vihar ni mogel izpuliti. Kot branik svobode in ljubezni do domovine in jezika je kljubovalo viharjem, ki so prihajali z različnih strani.

Ob ustanovitvi je nadučitelj Edmund Čibej obrazložil naloge društva, za katere mislim, da veljajo in morajo veljati tudi v prihodnje.

Tako je obrazložil: »… je potrebno, da raztegne svoje delo po naših slovenskih tleh, po naših planinah, da ohrani naš hrib in gaj slovenski, da prepreči, da se imena naših gor, dolin, kotlin in jam, ki so izključno slovenska, ne popačijo in ne pogube …«

Torej društvu so bile v zibelko položene pomembne naloge. Zgodovina priča, da jih je PD Ajdovščina izpolnjevalo in branilo, včasih tudi za ceno hudih kazni. Ponosno se je upiralo vsakemu novemu viharju, ki je bil močnejši od prejšnjega. Ljubezen daje moč.

Postavlja se vprašanje: Ali imamo toliko moči in ljubezni, da bi stopili v bran vrednotam, ki nas obvezujejo kot člane te trdne družine? Menim, da delo in trud mnogih planincev, ki so urejali steze in poti po naših planinah; mnogi prostovoljci, ki so postavili tri koče na naših tleh in zgledno skrbijo, da ne pušča streha, da tesnijo okna, da je vse, kot mora biti; mnogi plezalci, ki so ponesli ime našega društva na najvišje svetovne vrhove, vse to dokazuje, da smo kot braniki stopili v bran vrednotam, ki jih cenimo, ki jih doživljamo in skupaj z društvom živimo.

Več kot stoletje dolga življenjska doba nam vliva upanje in vero, da bo naše društvo kljubovalo velikim preizkušnjam, tudi časom, ki jih živimo danes.

Z zavestjo pripadnosti in s ponosom se na poteh ustavimo ob Knafljevih markacijah, ki so jih postavili prostovoljni markacisti, ki zgledno skrbijo, da so naše steze varne, urejene, ponos vsem, ki se povzpnemo po njih.

In srečamo to in ono mlado družino, ki se z otroki vzpenja proti cilju. O, saj se poznamo, kajti starši so bili med udeleženci planinskih taborov, organiziranih v okviru društva. Torej prvi stik s planinami je bil z najboljšimi vodniki, ki so vodili mlade planince novim spoznanjem nasproti. Koliko planincev se je kalilo na taborih?! Svoja spoznanja so ponesli v šolske klopi, domov, vsadili so jih v srce.

Če danes, na začetku leta 2021, potegnemo črto pod Planinsko društvo Ajdovščina, nas navdajajo ponos, veselje in zadovoljstvo, da smo tudi mi med planinci, ki sestavljajo to družino.

Irena Šinkovec, PD Ajdovščina