Nov državni praznik dan športa se je v Vipavski dolini prebudil v deževno jutro. Pohod po starodavnih poteh pod Čavnom so pričeli z dežniki. Dež je pridno zalival presušeno zemljo in pohodnikov pri hoji ni čisto nič oviral. Ko so se bližali Taboru nad Črničami, so se oblaki razpršili, pokukalo je sonce in jim ponudilo prelepe poglede na Vipavsko dolino in vrhove nad njo. Ogledali so si Tabor, enega izmed mnogih biserov Vipavske doline. Zgrajen je bil v 15. stol. z namenom obrambe pred turškimi vpadi. Tu so napravili daljši postanek, se pri planinki Alenki okrepčali in nadaljevali pot proti Sv. Pavlu nad Vrtovinom. Školj sv. Pavla je naravna utrdba, kjer so si varno zatočišče iskali prebivalci tega dela doline že od prazgodovine dalje. Tu so si privezali dušo, si ogledali po drugi svetovni vojni obnovljeno cerkev, ki naj bi bila posvečena že v 16. stol. in potem, ne ve se kdaj točno, prepuščena času. Po drugi svetovni vojni pa se je zaradi pridnosti ljudi zanjo pričelo novo življenje in je spomenik vsem žrtvam vojne. 

Ker pa so se na nebu pridno kopičili sivi oblaki, so pohiteli v dolino. Za pot so s postanki porabili štiri ure. Zadovoljni, da so prvi dan športa preživeli v naravi, prijetni družbi in ob ogledu naravnih in kulturnih znamenitosti, so se vrnili na izhodišče pohoda. Tu pa jih je v skladu z vremensko napovedjo zopet zajel dež, ki je pohodu dal prav poseben čar.  

mg