Z organizacijo pohodov Društva Abstinent začenjamo člani tretje skupine, ki smo 21. januarja za destinacijo pohoda izbrali okoliš našega člana Dragana Matića. Zbrali smo se pred OŠ Črniče, kjer nas je pričakal Dragan z dobrotami, ki so značilne za praznovanje svetnika sv. Jovana, zaščitnika njegove družine, ki izhaja iz Srbije. Postregel nas je s slavskim žitom (pšenica) in slavskim kolačem (česnica). Del tega tradicionalnega običaja je tudi to, da se v pečeni česnici skriva kovanec, ki tistemu, ki ga najde, prinaša srečo. Ker nihče od nas te navade ne pozna, smo bili vsi prijetno presenečeni, ko se je kovanček, zavit v srebrno folijo, zasvetil v Danilotovih prstih. 

Najprej smo se skozi vas ter ob potoku Konjščak podali do malega  slapa Čbra, navdušeni nad njim,  pa veselih nog naokrog pot nadaljevali čez črniška polja in skozi vinograde vse do Vogrščka. Po kratkem predahu (čikpavza, glasbene želje, fotkanje, pozitivne in vse ostale misli) smo ugotovili, da v naši dolini nikakor ne bi smelo biti suše, ker je Vogršček izdatno napolnjen z vodo. Glede na to, da smo ga pred leti v celoti prehodili, nas je ta ogromna količina vode navdala z navdušenjem in mislijo, da je tudi v življenju kdaj tako, da že obupamo, ker se nam zdi, da bomo za vedno ostali na suhem, ne zavedajoč se, da nam pomoč lahko pride iznenada, kot strela z jasnega neba, če smo le pripravljeni pomoč sprejeti, tako kot je osušeno dno Vogrščka sprejelo vso to vodo kot dar z neba.

Pot smo si polepšali s petjem, pogovorom, hecanjem med seboj, tako da sta tudi dva nova člana, Florijana in Bernard, ki sta se naših pohodov udeležila prvič, lahko začutila vzdušje in sproščenost, ki je prepoznavni znak naših izven terapevtskih druženj.

Pohod smo zaključili v krasnem ambientu kmečkega turizma Arkade Cigoj. Oni so nas navdušili s prijaznostjo, postrežbo, še posebej s toplim domačim kruhom, mi njih pa z Mihelino baklavo. Gospodar Jordan nam je razkazal hišo pršuta, kjer imajo sušilnico raznih domačih izdelkov, ter prostor z ognjiščem, ki je v celoti obnovljen v starem stilu. Hvaležni in zadovoljni smo se poslovili in odpravili domov.

Vsak pohod nam prinese kapljico prijateljstva, dobrega počutja, sreče, poguma, s katerim gradimo naše jezero lepih spominov, v katerega se lahko potopimo v trenutkih, ki so težki, prazni, osamljeni, zato bomo poskrbeli, da bo teh kapljic vedno več, ker jih ni nikoli preveč.

Dragan in Anita