Dober teden po tem, ko smo z našimi člani vinogradniki proslavili in počastili god zavetnika vinogradnikov, vinarjev, gostilničarjev ... in abstinentov svetega Martina, smo se člani 20. novembra v velikem številu udeležili tradicionalne svete maše v Vipavskem Križu. Maša je bila darovana za stanovitnost članov našega društva in za vse, ki se še borijo z odvisnostjo od alkohola. Uvodoma je naša članica povedala, da je problem odvisnosti v iskanju sreče drugje namesto pri samem sebi, pater mašnik pa je dejal, da je boj z odvisnostjo podoben boju malega dečka z zmajem, kot je to upodobljeno v Celovcu. Deček je s svojo vztrajnostjo premagal zmaja, kot smo mi premagali odvisnost.

Po maši smo kot običajno druženje nadaljevali 'pri Milojki'. Milojka je žena našega člana, več let ga je tudi spremljala na terapevtskih srečanjih v društvu. Oba nas ob vsaki taki priložnosti gostoljubno sprejmeta v svoje prostore, zato je društveno priznanje, ki ga je Milojki predal naš predsednik Ivan, več kot zasluženo.

In nadaljevanje! Rekli bi lahko, da so se mizam pod dobrotami šibile noge, toliko jih je bilo. Pred 'uporabo' pa jih je požegnal pater. Če bi se tak dogodek zgodil pred pričetkom abstinence, bi rekli, da nam je rujna kapljica razvezala jezike, pogovori so kar stekli, po potrebi tudi z menjavami sedežnih redov. Damjan je uglasil kitaro na Iztoka Mlakarja, da smo še zapeli. Škoda, ker je bil ponedeljek in so se nekateri spomnili, da je v torek služba, sicer bi še nadaljevali. Obljubili smo si, da se pred novim letom še nekajkrat zberemo v taki zasedbi, saj smo le veseli ljudje lahko srečni ljudje.

D. Turk