Na zbirnem mestu v Ajdovščini nas je burja že dobro prepihala, a pohodniki smo šli vztrajno na pot. Odpeljali smo se do parkirišča na vrhu Vitovelj, kjer je bilo tokratno izhodišče. Ob izstopu iz avtomobilov smo bili presenečeni nad mirnim vremenom, vitovska cerkev je bila že obsijana s prvimi sončnimi žarki. Na parkirišču smo pozdravili naša tokratna vodnika pohoda, Vilija in Mirko Vetrih, ki sta nas popeljala po okoliških znamenitostih.
Petkovo jutro je bilo hladno, zato nam kape in rokavice niso bile odveč. S skupino 25 pohodnikov, s pohodnimi palicami v rokah, smo korajžno odkorakali po kar strmi poti proti našemu prvemu cilju. Do Vitovskega jezera smo se že kar dobro ogreli. Sledil je kratek postanek za predah in ogled te naravne znamenitosti. Pohod smo nadaljevali v počasnem tempu z vmesnimi postanki do našega zadanega najvišjega cilja, kapelice sv. Lucije. To je stara romarska kapelica Lucije, zavetnice slepih. Stoji na veliki skali, do katere vodijo kamnite stopnice. V kamnu je vdolbina, v kateri je vedno voda in ima baje zdravilno moč, ki jo črpa iz globin. Obiskovalci si tu lahko umijejo oči in tudi nekateri Mostovi pohodniki smo poskusili zdravilno moč te vode.
Vračali smo se po planinski stezici do vitovske cerkve sv. Marije. Ustavili smo se in uživali v prijetnih sončnih žarkih, se okrepčali in občudovali enkraten pogled v dolino, ki je od tu res prava paša za oči. Okolica cerkve je bila še lepo novoletno okrašena, v hlevcu pa tudi postavljene lepe jaslice. Za zaključek smo se postavili še za eno skupinsko fotografijo. Spuščali smo se po široki makadamski poti, ob kateri je postavljen križev pot, ki se prične na Vitovljah. Po 6 km prehojene poti smo se zahvalili vodnikoma in se odpeljali proti domu.

Vesna Bratina, foto Vili Vetrih