Druščina ljubiteljev starodobnih vozil se je začela zbirati že takoj po 8. uri zjutraj 24. maja 2025. Napoved vremena je bila dobra, zato je bilo pričakovati veliko udeležbo. In res, skoraj 70 vozil, avtomobilov in motorjev se je zbralo in bilo na ogled radovednim Ajdovcem in drugim. Obvezna kavica z rogljičem iz bližnjega bifeja je bila dovolj, da se je razpoloženje dvignilo iz jutranjega zaspanca v pravo sobotno pričakovanje.

Zbiranje udeležencev na prireditvenem prostoru je spretno vodila novinarka POP TV-ja Mateja Polšak. Zanimivo je bilo slišati nekatere komentarje udeležencev, ki so si ''upali'' odgovarjati v mikrofon.

Glas piščali je naznanil odhod in karavana starodobnikov je krenila proti Krasu. Cilj e bila domačija Leban v Lipi. Urica vožnje in bili smo tam. Kar 115 šoferjev in sopotnikov je bilo potrebno kar se da na hitro postreči s kraškimi dobrotami. Na krožniku so se znašli pršut, panceta, salama in tlačenka. Vse domače. Pa še kozarec terana je spadal zraven. S skupnimi močmi nam je uspelo postreči, da smo lahko nadaljevali pot v časovnem terminu.

Na poti proti Novi Gorici smo dobili informacijo, da je cesta od Šempetra naprej zabita z avti in so zastoji. Nova Gorica je namreč ta dan gostila cilj Gira d' Italija, zato smo našo pot preusmerili tako, da smo se izognili gneči.

Tovarna cementa Alpacem v Anhovem je bil naš naslednji cilj. Sprejem, ki so nam ga pripravili, nam bo ostal za dolgo v spominu. Pričakal nas je gasilski avto in našo kolono vozil vodil do parkirišča v tovarni. Zares impresivno, saj take dobrodošlice nismo pričakovali niti je nismo še doživeli. Gospod Peter Korenjak je s svojo ekipo poskrbel, da smo hitro parkirali in odšli v prostore tovarne, kjer so nas pogostili s kavo in rogljičkom. Po uradnem pozdravu in kratkem predstavitvenem filmu smo se razdelili v štiri skupine in lepo po vrsti odšli v spremstvu vodičev na ogled. Opremljenim z zaščitnimi čeladami in jopiči je poseben vtis pustil ogled uparjalnika, ki zaradi svoje višine nudi edinstven panoramski pogled na vse vasi naokrog in še posebej reko Sočo.

Ostal nam je še samo končni cilj, kosilo in popoldansko druženje v gostilni v Ložicah. Predsednik društva Peter Ambrožič je vsakemu šoferju podelil pokal v znak zahvale in za spomin na lepo druženje. Posebne pokale je podelil tudi za najstarejši avto, najstarejši motor, šoferju, ki je prišel od najbolj daleč, in članu prijateljskega društva GAS Gorizia iz Italije.

Nebo je nakazovalo nevihto, zato smo se pozno popoldan razšli vsak proti svojemu domu. Verjamem, da zadovoljni in polni vtisov.

Nasvidenje naslednje leto.

Branko Vidmar, LSV Vipavska dolina