Jesen nam daje čas za umirjeno spominjanje in čas za pripravo na mrzle zimske dni.
Navdušeni pohodniki se spominjamo četrtkov. Malo pred osmo zjutraj smo se zbirali za starim ajdovskim mlinom. V sproščenem pogovoru smo ugibali, katere nove kraje in poti bomo z Mirkom in Marjano prehodili. Vodenje smo prepustili Mirku in zaupali Marjani, ki je poskrbela, da smo vsi prišli na cilj. Oba imata bogate izkušnje in veliko znanja, saj sta organizirala že več kot sto četrtkovih pohodov. Lahki pohodi so trajali dve, tri ure; za daljše smo se predhodno dogovorili.
V tej sezoni smo jesenske barve in skrivnostno meglo videli na Vremščici. Po postanku in malici iz nahrbtnikov ob cerkvici malo pod vrhom se je nebo zjasnilo. Na planjavah nad Senožečami smo našli gobe dežnike.
Za uvod v zimo smo se povzpeli preko Gospodične do Trdinovega vrha. Člani Društva upokojencev Gabrje na Dolenjskem so nas potrpežljivo pričakali sredi naselja in nas med prvimi mraznicami spremljali po zložni gozdni poti do izvira zdravilne vode in koče. Zimsko naravo smo občutili ob vzponu na Trdinov vrh in nato skozi pragozd do domačije, kjer smo se pogreli in pojedli okusno kosilo.
Konec decembra smo opravili pohod po obali in si v večernem času ogledali še novoletno okrašen Koper.
Letos smo se najprej povzpeli k Svetemu Pavlu in si ogledali številne jaslice. Pot in okolica sta zelo lepo urejeni. Sprehodili smo se med hrastičjem in prišli do skalnate stene ter jame pod njo. Ob zaključku poti nas je domačinka in pohodnica Iva pogostila z domačimi dobrotami in sveže pečenim kruhom. Iva je tudi naredila jaslice, ki smo jih občudovali.
Zadnji četrtek v januarju smo se odpeljali mimo Vrabč na Veliko polje. Od tu smo nadaljevali pot peš na Ter. Po položnem kolovozu smo se počasi vzpenjali med hrastovimi boršti in brinjem do obsežnega travnika z lovsko prežo. Tu se nam je odprl razgled proti jugu in Slavniku. Med klepetom smo prehodili še nekaj sto metrov in bili tik pod vrhom deležni še pogleda na zasneženi Triglav.
Osvojili smo tudi 'podnanoški Triglav'. Tako smo se pošalili na vrhu Kjecla, kjer so nadobudni planinci postavili kopijo Aljaževega stolpa – no, pot do vrha je bila res strma, na vrhu pa tudi komaj dovolj prostora za vse nas. Velika skupina se je udeležila tudi Jurčičevega pohoda od Višnje gore do
Muljave ter si ogledala izvir reke Krke in Krške jame.
Povzpeli smo se še na Podrto goro, Kraguljc in Sabotin. Hodili smo tudi po novi poti okrog Skrilj – Skrlanki, ob železniški progi do Batuj in čez Preserje nazaj v dolino, po Planini in Budanjah, po Školu in nad Lokavcem do črne skale … Prvi pohod po sprostitvi ukrepov zaradi covida 19 je bil na Volovjo reber v bližini Šembij. Naš 'zaključni izlet' je bil na Žalostno goro in k Sveti Ani nad Ljubljanskim barjem. Pred poletjem smo pohode zaključili z druženjem in piknikom v naravi. Tam smo v sproščenem vzdušju snovali načrte za naslednjo sezono.
Mirko in Marjana dobro poznata našo Slovenijo in številne poti. Vedno sta nam povedala kaj zanimivega in nam na sproščen način predstavila kraje, ki smo jih obiskali. Med hojo je bilo tudi dovolj časa za klepet. Tako so bili pohodi prijetni za dušo in srce. Upamo, da nam bodo razmere dopuščale, da jih bomo lahko nadaljevali tudi letos od oktobra do konca maja prihodnje leto. Vabimo vas, da se nam 1. oktobra pridružite, dobrodošli boste.
msanb
