V sončnem jutru smo se 14. junija 2025 podali na gorsko potepanje. Naše prevozno sredstvo je bil avtobus, sicer namenjen nogometnemu klubu Primorje, kar je na vsakem postanku vzbudilo zanimanje mimoidočih in gostov – vsi so pričakovali prihod mladih športnih zvezdnikov. Namesto nogometašev pa smo iz avtobusa stopili – mi.

Pot nas je iz Ajdovščine in Vipave vodila mimo Ljubljane in Jesenic do Kranjske Gore, natančneje do jezera Jasna. V osrčju mogočnih vršacev, ki so v senčnih legah še skrivali zaplate snega, smo si ob kristalno čisti vodi privoščili malico, ki jo je pripravilo društvo. Žal pa je doživetje nekoliko skalila neprijazna postrežba v eni izmed tamkajšnjih kavarn – ker smo jedli sendviče, nam niso želeli postreči niti kave, celo s terase so nas umaknili.

Nato smo pot nadaljevali proti Vršiču. Spremljali so nas pogledi na Mojstrovko, Škrlatico, Prisojnik, Razor in v daljavi Triglav. Cesta, še dan prej zaprta zaradi obnove, je bila odprta – imeli smo srečo v nesreči. Vršič, s svojimi 1.611 metri najvišji cestni prelaz v Sloveniji, je bil živahno obiskan, zato tam žal nismo mogli narediti načrtovanega postanka. Kljub temu smo iz avtobusa ujeli pogled na Erjavčevo kočo, Tičarjev dom in greben vzhodnih Julijskih Alp.

Spustili smo se proti Trenti, ob smaragdni reki Soči in mimo Bovca, pod mogočnim Kaninom. V gostišču Čezsoča smo si privoščili okusno kosilo in težko pričakovano skodelico kave – tokrat brez zapletov.

Sledila je pot v Kobarid, kjer smo obiskali muzej Planika. Tam smo prisluhnili strokovni razlagi o izdelavi mlečnih izdelkov tako v tovarni kot na planini. Vodička nam je podrobno predstavila življenje planšarjev ter pomen planšarstva v Soški dolini.

Popoldne smo zaključili v Tolminu z obiskom muzeja. Sprehodili smo se skozi bogato zgodovino tega območja, ki jo zaznamujejo številni dogodki, med drugim tudi Tolminski punt leta 1713 – kmečki upor zaradi povečanih davkov na meso in vino. Tematske razstave, ki pokrivajo različna zgodovinska obdobja in umetniške smeri, pustijo na obiskovalcu močan vtis. Poudarjajo dejstvo, da se kolo zgodovine neprestano in neizprosno vrti.

Ob koncu dneva smo se zadovoljni in bogatejši za nova znanja ter izkušnje vrnili domov – polni vtisov s poti, kjer se narava, zgodovina in pristna domačnost prepletajo v nepozabno celoto.

DI