Člani Društva Abstinent smo se 8. februarja odpeljali v Pivko na ogled Parka vojaške zgodovine, ki je muzejska ustanova in se ukvarja z ohranjanjem in predstavljanjem vojaško – zgodovinske dediščine s poudarkom na tehnični kulturi. Kot turistično središče je največji muzejski kompleks v Sloveniji in tem delu Evrope.
Na ta praznični dan je bil program oblikovan tako, da smo si najprej ogledali projekcijo filma 'Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice', ki opisuje zgodbo o legendarnem reševanju lipicancev v času druge svetovne vojne. Njihova usoda je bila izjemno negotova, saj so jih po kapitulaciji Italije, skupaj z njihovimi rodovniškimi knjigami vred, nacisti odpeljali v češko mesto Hostouň, kjer so ustanovili vzrejni center. Po koncu vojne je ameriška vojska pod vodstvom generala Pattona izvedla reševalno akcijo in konje rešila na zahod. V Lipico se je decembra 1947 od 179 vrnilo le 11 konj. Vendar je kobilarna z vztrajnim in predanim delom postopoma ponovno vzpostavila čredo več kot 350 lipicancev in tradicija reje je bila leta 2022 vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Nadaljevali smo z vodenim ogledom in prisluhnili vodiču, ki je na kratko predstavil zgodovino in nastanek muzeja ter nas popeljal na ogled razstav, zbirk v paviljon B in C, kjer smo izvedeli marsikatero zgodbo tudi na zabaven in hudomušen način.
Sami smo se sprehodili še po paviljonu A, kjer so v posameznih nadstropjih poleg vojaških eksponatov razstavljeni raznoliki predmeti - od kolovrata do računalnika, tiskarski, šivalni stroji, gospodinjski aparati in posoda, pribor za šivanje, pohištvo, protokolarna darila državnikov ... Res zanimivo, vredno ogleda, zbirka nam tudi pripoveduje in nas spominja na čase naših dedkov in babic (likalnik na oglje, pločevinaste škatle za živila, iz katerih se je kradlo sladkor, hranilo moko …). Otroci in mlajši pa so zvedavo spraševali, kaj to je in se čudili ob razlagi, čemu je nekoč služilo.
Program se je zaključil z nastopom pevskega zbora Hrušiški fantje, ki ohranja pevsko dediščino brkinskih vasi.
Nismo šteli korakov, vendar bi lahko rekli, da smo imeli 'en krajši pohod', saj je razstavni prostor zelo obsežen. Druženje smo zaključili v poznih popoldanskih urah in se odpeljali v megleno Vipavsko dolino.
Marta V.
