Ne najlepša, zagotovo pa najimenitnejša predstavnica čavenske flore, je hladnikovka. Endemičen rod z eno samo vrsto. Raste samo v Trnovskem gozdu – na njegovem južnem robu, torej na Čavnu med Malo goro in Selovcem in na severnem – na Poldanovcu in Zelenem robu. Kobulasto socvetje z belimi cvetovi in listi, ki spominjajo na zeleno. S Čavna se je naselila tudi ob cesto skozi čavenske predore. Ni mi znano, da bi rasla kje drugje, recimo na Gori. Rodovno ime je dobila po Francu Hladniku, prvem kustosu ljubljanskega botaničnega vrta. Da je zavarovana, je jasno.

Irena Breščak, PD Ajdovščina