Pešpot se je začela v zgodnjih jutranjih urah, saj je bila pred pohodniki 31 km dolga pot, ki zahteva okrog 8 ur hoje. S Šturskega placa oz. Cankarjevega trga gremo iz Ajdovščine ob železnici po poljih in nato krenemo proti Kamnjam, kjer nas kot vsako leto pogostijo s kavico, čajem, keksi, župnik nam da blagoslov za srečno pot. Tu se nam pridruži še nekaj pohodnikov, tako da nas je skupaj že 37.
Pot nas je nato vodila preko zaselka Lozarji nad Vrtovinom – najprej v smeri Svetega Pavla, a ne prav do vrha, naprej nadaljujemo v smeri Gojač.
Vreme smo imeli lepo, krasno. Sonček je sijal in kaj kmalu so bili kratki rokavi čisto dovolj. V devetem kilometru že prečimo pot nad Gojačami. Ta teritorij je bil v velikosti 25 ha med zimo 2018/2019 konkretno posekan lesne zarasti z namenom obnoviti življenjski prostor hribskega škrjanca, saj so ornitologi ugotovili, da je zelo ogrožen, kajti opazili so samo in zgolj še en par. Če se teritorij preveč zaraste, ta ptič izgine. Zato so v okviru projekta VIPava območje posekali in po treh letih so opazili že tri pare. Danes za čiščenje območja skrbijo tudi pridne koze. Pot nadaljujemo proti Ravnam.
Na dvanajstem kilometru se ustavimo, da se malo ojačamo. Med potjo si s klepetom izmenjujemo raznorazne stvari, tako pot hitreje mineva.
Pot nas je peljala mimo Vitovskega jezera - edinega naravnega jezera v Vipavski dolini in celotni slovenski mediteranski pokrajini. Nadaljujemo naprej pod pobočjem Vitovske gore, kjer stoji Marijina cerkev. Še dobra dva kilometra in na 17. kilometru smo v Šmihelu, kjer nas vsako leto vodič Vlado in njegova žena lepo postrežeta z dobrotami.
Sedaj nas čaka kar dolg in konkreten vzpon nad Lijakom, na momente tudi kar nevaren, saj steza poteka pod skalnatim pobočjem in je speljana po grušču. Ko premagamo zahtevnejši del, se ustavimo in si ogledamo prelepo Vipavsko dolino.
Pot nas vodi naprej do Ravnice, do koder je cca 23 km. Od sedaj naprej imamo asfaltno cesto. Še dva km do križišča za Ravnico in tri do Prevale. Naš cilj pa se med cvetočim drevjem vidi še kar daleč. V tem času je na Sveto Goro potekal tudi križev pot. Kot bi izračunali, smo se na prvi postaji križevega pota zbrali ravno ob pravem času. Po 31 kilometrih lepega pohoda smo stali pred vrati cerkve na Sveti Gori. Maša je bila ob 16.00.
Vsi smo zmagali. Na pohodu je najmlajši član štel 21 let, najstarejši pa bo junija praznoval 88 let! Legenda ajdovskih planincev Anton Kreševec.
Lepo pot smo prehodili in naj se ponovi tudi naslednje leto. Hvala vsem za dobro družbo in vzdušje. Predvsem pa za dobro organizacijo vodnikov Vladota in Antona.
Gorazd Lapanja, Planinsko društvo Ajdovščina
