Tema je še ležala v Vipavski dolini, ko smo se četrtkovi pohodniki v zgodnjem jutru z vlakom peljali do Jesenic. Kljub  nočni vožnji je bilo vzdušje na vlaku prešerno, zato med vožnjo nismo nadoknadili kakšne zamujene minute spanja. Ko je vlak prisopihal na drugo stran bohinjskega predora, se je začelo daniti. Nebo je bilo  še oblačno. Ob prihodu v Planico, do koder nas je pripeljal avtobus, ki nas je čakal na železniški postaji na Jesenicah, je sonce že poslalo prve tople žarke. Ti so nam lepšali čudovit dan pod Poncami. Uživali smo v nepozabnem planiškem vzdušju, kjer se je trla nepregledna množica dvanajst  tisoč obiskovalcev, med njimi tudi preko štiri tisoč šolskih otrok. Visoko v zraku so plapolale slovenske zastave in bučno navijanje. Še posebej glasni smo bilo takrat, ko so s hrbta velikanke prileteli naši orli in pristali na dnu skakalnice ter osvojili  prva tri mesta. Planiški spektakel je obogatil še glasbeni program. Po končanih poletih nas je avtobus spet peljal na Jesenice, kjer smo si do odhoda vlaka krajšali čas ob  klepetu v bližnjem lokalu. Na prijetni vožnji z novim vlakom smo strnili nepozabno doživetje.

Bil je še en četrtek … malo drugačen … ne pohodniški četrtek, na katerem nismo seštevali ne kilometrov ne ur. Tudi ta je bil za dušo in srce.

ms

Naslednji četrtek bomo šli na krožno pot iz Kanala skozi Park Pečno na Marijino Celje.