Na dolgo pot smo se odpravili na dan nedelje zgodaj zjutraj, izpred obeležij osamosvojitvene vojne, Tigra in Janka Premrla - Vojka pred Vojkovo kočo na Nanosu. Pot nas je kot vsa leta poprej najprej vodila v dolino Vipavsko, nato po Resslejevi cesti na Predmejo, skozi Trnovski gozd in Čepovansko dolino do Taborske hišice. Start naslednjega dne smo bili prisiljeni prestaviti, saj se je razbesnela huda nevihta. Na Mostu na Soči so se nam pridružili veterani društva SEVER Nova Gorica, oziroma pohodniki Koper – Cerje - Triglav. Tudi v jutru tretjega dne nam nevihta ni prav nič prizanesla. Skupaj, vendar v nekaj razmikih po skupinah, smo nadaljevali pot do Tolminskih Korit.

Po obilnem kosilu pri 'Polukču' smo se razšli - pohodniki Cerje so krenili na Razor planino, mi pa v dolino Polog. Tu nas je spremljevalno vozilo zapustilo, so pa nam tolminski lovci težke nahrbtnike mimo izvira Tolminke prepeljali do lovske koče 'Na Vrtičih' na višino 819 m!

Četrti dan se vse začne komaj zares. Noge so utrujene in vse gre samo še navzgor proti 2.864 m – najprej po 'mulatjeri' iz prve vojne do Bogatinskega sedla in nato do koče pod Bogatinom, kjer se nam ponovno pridružita naša dva pohodnika Marijan Vidmar in Ivo Saksida, skupaj s pohodniki iz Radovljice.

Peti dan se v zgodnjih jutranjih urah podamo proti koči pri Triglavskih jezerih. Nadaljujemo v prelepem dopoldnevu po dolini Sedmerih jezer navzgor, čez zloglasne 'Hribarice' do koče na Doliču.

Šesti dan se v rahlo vetrovnem in jasnem dnevu, preko doma Planika, odpravimo na vrh Triglava, ki ga dosežemo okrog 10.30.

Spustimo se do Kredarice na proslavo in veselo druženje pohodnikov z vseh smeri. Že med proslavo je vreme zopet pokazalo zobe, saj je začelo močno snežiti. V manj kot petih minutah je nasulo 5 cm snega.

Čez noč sneg ni povsem skopnel in je pomrznil, zato je bila pri strmem spustu s Kredarice, še posebno ob jeklenicah, potrebna velika previdnost. Vsi skupaj smo se ustavili pri spominskem obeležju Stanislavu Rovtarju - Staškotu iz Kamenj, na mestu tragičnega dogodka. Položili smo cvetje, zmolili in s težkim srcem zapeli, seveda tudi našo pohodniško himno 'Domovina Triglava'!

Pohod je bil zaključen na Rudnem polju (Pokljuka) na osrednji proslavi, ob prisotnosti predsednika ZVVS general majorja Ladislava Lipiča, podpredsednika Jožefa Člekoviča in ministra za obrambo mag. Boruta Sajovica, ki je bil tudi slavnostni govornik. Veliko pozornosti je požela še zadnja živeča članica sedmerice partizanov, ki je leta 1944 izobesila slovensko zastavo na vrhu Triglava, tovarišica Vlasta Bojc-Vidic v stotem letu starosti.

Prehodili smo 135 km dolgo pot (229.000 korakov) z več kot 8.000 m višinske razlike. Na pohodu smo sodelovali Borut Fras, Zoja Fras, Matic Slekovec Vidervol, Boštjan Vodopivec, Anton Kreševec (89 let), Dimitrij Marc, Marjan Vidmar - Ustje, Marjan Vidmar - Kovk, Martina Vodopivec, Danijel Vodopivec, Silva Vodopivec, Ivo Saksida, Zmago Stegovec in Valter Likar, vodja pohoda.

Valter Likar, štabni vodnik, foto Dimitrij Marc in Borut Fras