»SBC – Slovenian Business Club je nastal, da bi združil uspešne podjetnike,« je povedal Slak. Člane kluba povezuje pošteno poslovanje, plačevanje davkov, jasna lastništva in nepolitičnost. Sloveniji hočejo pokazati primere dobre prakse podjetnikov, ki so glavni motor slovenskega gospodarstva in gibalo razvoja. Želijo opozarjati in zahtevali od države in lokalnih aparatov, naj sprostijo obremenitve, ki dušijo gospodarstvo. Bojijo se, da bi se podjetja začela seliti v tujino. Podjetniki v Sloveniji so kot tujki, je pojasnil Uroš Slak.

Predstavljen je bil primer podjetnega Zmaga Petriča, ki je moral novo veliko vinsko klet na Planini zgraditi samo na delu svoje parcele, ki spada pod občino Vipava, saj mu na občini Ajdovščina tega niso omogočili. Iz občinstva je bilo zatem slišati še nekaj podobnih opazk, kako na vipavski občini bolj prisluhnejo podjetnikom kot na ajdovski. Država in občine, bi morale omejiti birokracijo. »Župan mora prisluhniti lastnikom malih podjetji,« je povedal eden od poslušalcev. 

Niso vsi podjetniki v istem košu, niso vsi pokvarjeni in slabi. To je poudaril Marjan Batagelj, ki je po rodu iz Kamenj, poslovno pa že desetletja uspešno razvija različne posle v Postojni.

Slak je dodal, da slovenski podjetniki ne potrebujejo ničesar drugega kot le to, da se jim odpre normalno gospodarsko okolje in da politika to razume. "Politika, slovenska družba in slovenska elita morajo enkrat končno razumeti, da si bomo lahko privoščili samo toliko javnega zdravstva, javnega šolstva, kulture in vsega, kolikor bodo podjetniki uspešni."

Zakaj sploh tako omizje? Tino Mamić je v imenu Civilne iniciative Čaven povedal: »Vipavska dolina je rodila celo vrsto uspešnih ljudi, ki so dosegli veliko v državnem, pa tudi svetovnem pomenu. Tudi danes. Ustvarjajo nova delovna mesta, plačujejo davke in pošteno poslujejo. Oblast, tako lokalna kot državna, bi jim zato morala bolj prisluhniti, ne pa da jim postavlja dodatne birokratske ovire.

Želimo si manj države in več podjetniške svobode. Želimo si, da bi mladi, ki brez zvez in poznanstev ne morejo računati na službo, dobili vsaj možnost, da se postavijo na lastne noge. Tako mladi kot podjetniki potrebujejo konkreten program ukrepov za spremembe.«

rl