In res, bilo je spet vse po starem.

Velikonočni ponedeljek se je prebujal v lep, svež in z rahlo burjo prepihan pomladni dan. Na Mali gori so fantje že očistili kotle in še preden je posijalo sonce, se je po planoti že širil vonj po sveže skuhani polenti in košenini z dodatki pršuta. Tudi pohodniki so že krenili na pot in z vseh možnih pristopov so se vile kolone proti planoti, kraju trdega dela in lepih spominov. Po dveh letih odrekanj, negotovosti in strahu pred okužbo in vsem, kar ta prinaša, je bilo med pohodniki čutiti zadovoljstvo in radost, da se lahko spet družijo.

Dvorišče, travniki in hrib pri koči na Mali gori so se odevali v pisane barve oblačil pohodnikov. Iz harmonike so se zaslišali zvoki malogorske himne, ki jo je zaigral Anže v pozdrav in naznanil začetek kulturnega programa, v katerem so sodelovali tudi pevci okteta Castrum, ki so s svojim ubranim petjem polepšali dogajanje. Svoje so dodali tudi predstavniki planinskih društev, ki so pozdravili organizatorje pohoda in prisotne pohodnike. Za zaključek pa so pevci ob spremljavi Anžeta in Anje pobožali srca pohodnikov s pesmijo Rastejo v strmi gori bele planike tri.

Nagrajeni so bili tudi pohodniki, ki so opravili pet in deset pohodov, kolač pa sta prejeli, najstarejša in najmlajša pohodnica. Za morebitno nudenje prve pomoči pohodnikom so poskrbeli člani GRS Tolmin, skupina Ajdovščina, za kar se jim organizator najlepše zahvaljuje.

Lepo vreme in suhi travniki so pripomogli, da se je druženje nadaljevalo še pozno v popoldan, kamenjski planinci pa so obljubili, da se prihodnje leto spet snidemo na Mali gori, na že 24. Velikonočnem pohodu.

J. V.