Boris je 1922 leta prijokal na svet, očetu Jožefu in materi Karolini. Bil je tretji od petih otrok. Otroštvo je preživljal na gojaški gmajni z vaškimi otroci. S svojo sestrično Verico se je najraje družil. Skupaj sta ustanovila 'letalski klub'. Na obleko sta si sešila kokošje perje in skakala z visokega zidu, češ da bosta letela. Vsakokrat sta pristala na tleh. Tako je letalski projekt propadel.
Začela se je druga svetovna vojna. Boris je bil vpoklican v italijansko vojsko in kasneje premeščen v Francijo. Leta 1943 je šel v partizane v brigado Simona Gregorčiča, nato v drugi bataljon Srečka Kosovela. Bil je vzoren vojak, dobil je veliko pohval s priznanji. Domov se je vrnil 1946 leta, na svojo rodno kmetijo.
Svojo ženo je spoznal pri reki Vipavi, ko se je kopala s svojimi prijateljicami. Celih pet let jo je osvajal in hodil peš v Kamnje, da mu je končno rekla: »Da, tvoja žena bom postala.«
V zakonu se jima je rodilo šest otrok. Preživljala sta se z poljedelstvom in živinorejo. Zaradi vedno večjih finančnih družinskih potreb se je zaposlil v Meblu. Otroci so zrasli in Boris se je upokojil.
Z ženo še vedno skrbno urejata dom in rada kaj postorita v vrtu.
Družina Čermelj s svojim slavljencem je toplo sprejela člane društva. Zarja je poskrbela za glasbeno voščilo, kjer ni manjkala niti harmonika. Zdravica je bila iskrena, z željo, da bi zdravje še dolgo služilo Borisu in njegovi ženi.
Nevenka in Jelka, DU Ajdovščina