Pogled nazaj …

Pred letom je bilo, ko smo se prvič srečali s predstavitvijo projektov Erasmus+ za starejše, ki obiskujejo UTŽO. Padli smo v dilemo, ali se podati na pot Erasmus+, ki ga nismo poznali, ali peljati svoje utečene dejavnosti dalje. In ker smo Univerza za tretje življenjsko obdobje, nas je nagovorilo, da moramo poskusiti. Srečali smo Tanjo, ki je že imela izkušnje in prepričala nas je, da so izmenjave Erasmus+ poučne in zanimive. Takoj smo pristopili k vlogi, kjer smo predstavili naše želje po iskanju izkušenj, nato pa čakali do konca maja, ko so odločili, da so naša načrtovanja vsebin sprejeta in potrjena. In bili smo 'noter'. Še dobro, da so prihajale počitnice, kajti takoj je sledilo iskanje poti do nekoga, ki nas bo sprejel v izbranih državah. Sledilo je zoomiranje, e-majlanje in sestankovanje.
Nekako smo vse skupaj uskladili, ko so se oglasili iz Ankare, da so nas izbrali za svoj Erasmus+. Sprejeli smo jih in tako odprli še eno področje, ki ga tudi nismo poznali; kako je, ko sprejemaš učeče se odrasle iz tujine. Prišla je njihova organizatorka Cigdem, si ogledovala naše dejavnosti in pripravljala načrt za njihov obisk. Sporočila je, da nas bo obiskalo osem žensk in dva spremljevalca od 3. do 7. februarja 2025. Pripravili smo jim bogat izbor dejavnosti in jih zaposlili tako dopoldne kot popoldne. Vse jih je zanimalo, saj so bile to ženske, ki ne hodijo v službo in nimajo izkušenj s tujino.
Predstavili smo jim Ajdovščino, Slovenijo, delovanje naše UTŽO, jih peljali na obisk k njihovemu rojaku v obrtno cono. Vsake dejavnosti so se takoj prijeli; klekljanja, kvačkanja, plesov Ajde, folklore, vadbe thaichija, kamnoseštva. Šli so na obisk v Garažo, kjer so slikali na les, na pohod do izvira Hublja, spremljali igranje skupine Žar. In zadnji dan so pripravile njihovo sladico halvo, ki je bila v spremstvu naše primorske jote in štrukljev.
Bili so zelo veseli, da so preživeli z nami teden dni in bili lepo sprejeti. Tudi nam so pokazali veliko novega, le pogovarjati se nismo mogli kaj več, saj angleškega jezika niso znali, razen vodja Ufuk. Pa nič zato, kjer so prijazni pogledi, nasmehi, sproščeno vzdušje, ne rabiš besed. Hvala vsem, ki ste se družili z njimi.

In pogled naprej …

Čaka nas že nova skupina iz Turčije, ki bo pri nas zadnji teden v februarju.
Začenjajo se naše priprave na skupinski obisk aprila v Kalabrijo.
Čaka nas pot na Poljsko po informacijo za naš naslednji obisk pri njih.
Čaka nas čakanje na rešitev novega razpisa Erasmus+, ki smo ga priglasili v teh dneh. Rešitev bo v maju.
Erasmus+ je dolga in velika zgodba.

JČ, za projektni team Erasmus+