Postavitve javnih plastik v krožiščih po Sloveniji imajo široko paleto motivov. Od pletenke in motorja do harmonike in tablete. Gre za utrjevanje lokalnih identitet, odraz folklore, okolja, v katerem živimo, lahko pa tudi promocijo dejavnosti oz. znamenitosti določenega kraja. Da gre v mnogih primerih za pretiravanje, je razkrila tudi knjiga z naslovom Top lokacija, v kateri je fotografiranih in opisanih skoraj sto najbolj razvpitih krožišč v Sloveniji.

Zanimivo – največkrat je v krožiščih prisotna vinska tematika, kar je po svoje razumljivo, saj premore državica kar tri vinorodne dežele z devetimi vinorodnimi okoliši, ne nazadnje je tudi naslov državne himne vinski. Vendar je tiščanje vinogradniške in vinarske opreme v prometne objekte (kar krožišča so) veliko protislovje - glede na število tragičnih nesreč, ki jim na slovenskih cestah botruje alkohol.

Ajdovščina je središče vinorodne Vipavske doline, ki v prebujeni turistični ponudbi stavi prav na enogastronomske užitke gostov, po možnosti po kleteh. Kljub temu je simboliziranje vinske Vipavske doline že pri razpravi o vsebini otoka krožišča na Ribniku (Kresnicah) odpadlo na samem začetku. Za češnje (drevesa) kot možno nadomestilo za tipično vipavsko planto pa soglasja ni dala Direkcija za infrastrukturo, češ da bi zrele češnje padale po vozišču, veliko večjo nevarnost pa bi lahko predstavljali slastni sadeži, ki bi mladež vabili čez cestišče na otok.

Direkcija daje soglasja pod pogojem, da vsebina otokov ne vpliva na zmanjšanje preglednosti ali prometne varnosti. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno in zvočno obveščanje ter oglaševanje na otoku krožišča tudi ni dovoljeno.

Zato je padla odločitev, da se zasnovo otoka krožišča na Ribniku prepusti arhitektom, ki se poklicno ukvarjajo z oblikovanjem krajine. Rešitev iz Ajdovščine s spiralo iz kortena in visokimi travami, katerih zibanje naj bi predstavljalo pravo ajdovsko posebnost (za ajdovske kmete vinogradništvo ni bilo nikoli značilno in samo mesto dejansko nima nobenega vinograda), namreč burjo, je na prvo žogo naletela na živahno polemiko. Toda sčasoma se je mnenje o zasmehovani 'rijevni' spremenilo in po medijski polemiki o pretiravanjih v slovenskih križiščih je ajdovsko krožišče s svojo zadržano eleganco postalo zgled za druge sredine.

Tako je Studio Pika plus v podobnem stilu zasnoval tudi otok novega krožišča pri pokopališču. Da bodo otoki vseh treh krožišč v podobnem stilu, je novo travno rušo (s sistemom za zalivanje) v teh dneh dobil še najmanjši – v krožišču pri policiji (na fotografiji Matevža Brataševca).