Ajdovščina sama po sebi sicer ne leži na kraškem površju, vendar območje naše občine obsega tudi visoke kraške planote, Trnovski Gozd, Hrušico in Nanos, ki so pravi jamarski raj. A tudi na nasprotni strani doline, v Vipavskih brdih, ki jih gradi fliš, so v plasteh apnenca zanimive jame.

Vhode v podzemlje so domačini poznali že v preteklosti in marsikatero jamo tudi obiskali. V ledenicah na Gori so sekali led, ki je bil namenjen tudi v tujino. V prvi vojni so v jami pod Brjami uredili skladišče vojaškega materiala. Med obema vojnama so bili domačini vodiči posebnim oddelkom italijanske vojske, ki je raziskovala jame na našem področju. V drugi vojni so jame služile kot skrivališča za partizane, nekatere pa so postala grobišča.

Ustni viri govorijo o pogumnih Ajdovcih, ki so obiskovali in raziskovali Hubeljske jame. V društvenem arhivu hranimo skice jam Veliki Hubelj in Hubljeve kuhne iz leta 1963, katerih avtorji so žal neznani. Jamarji so takrat raziskali večino rovov v obeh jamah. Prav ti raziskovalci Hubeljskih jam pa so leta 1974 dali tudi pobudo za ustanovitev posebne jamarske skupine pri planinskem društvu.

Ustanovni sestanek Jamarske sekcije Hubelj pri Planinskem društvu Ajdovščina je bil 20. januarja 1975. Med 17 ustanovnimi člani sta zapisna tudi Marjan Poljašak in Danilo Remškar. Sekcija se je istega leta vključila v Jamarsko zvezo Slovenije. Večina jamarskih akcij med letoma 1974-76 je bilo v Hubeljskih jamah, v breznih in jamah na Planini ter nad Stomažem ter v Vipavsko jamo. V letih 1977-78 so raziskovali brezna na Trnovskem gozdu in na Nanosu. V nekaterih akcijah so že uporabljali vrvno tehniko, opremo pa kupili v Italiji. Po letu 1978 je delo sekcije zastalo.

V letu 1984 sta Igor Benko in Miroslav Simonič opravila izpit iz vrvne tehnike. Šele znanje vrvne tehnike je omogočilo raziskovanje zahtevnih brezen. Sledilo je obdobje, ki je zelo slabo dokumentirano, a za razvoj društva zelo pomembno – raziskovanje Nečilčeve jame. Zanimanje za lepote te kapniške jame je privabilo številne nove člane. Pomlajena ekipa je v letu 1990 zaključila meritve Nečilčeve jame, za katero je bila izdelana tudi dokumentacija, oddana v kataster jam JZS. Prve zapisnike je napisal in narisal Zdravko Rijavec. S tem je jamarstvo v Ajdovščini preraslo otroško obdobje. Leta 1990 smo se prebili v notranjost Vipavske jame. Raziskave in meritve te ozke in blatne jame so trajale več let.

Jamarska sekcija se je leta 1992 osamosvojila v društvo, ki smo ga poimenovali po pionirju ajdovskega jamarstva, Danilu Remškarju. Pod predsednikovanjem Igorja Benka so se člani društva vključili v delovanje organov Jamarske zveze Slovenije, Jamarske reševalne službe in pridružili občinski civilni zaščiti.

Leta 1996 je vodenje društva prevzela Rosana Rijavec. Poleg raziskovanja smo pripravili fotografske razstave, očistili številna onesnažena brezna, skrbeli za izobraževanje podmladka, organizirali odpravo na Kubo, pridobili prostore v stavbi starega GRC, na odpravi  v Čehe 2 so trije naši člani šli  prvič 1000 m globoko. S prihodom 'Uvitncov' – to so fantje s Cola, smo obudili raziskovanje na Hrušici in Nanosu.

Leta 2003 je predsednikovanje prevzel Bogomir Remškar. V tem času smo raziskali 884 m globoko Belo Grižo 1 nad Otlico. Dobili smo prostore v zaklonišču pod Občino Ajdovščina. Bili smo tudi gonilna sila pri postavitvi jamarskega bivaka na Kaninu. Sodelovali smo pri raziskovanju najdaljše slovenske jame, Sistema Migovec nad Tolminom in v Jami Sežanske Reke dosegli podzemni tok reke Reke. Okrog leta 2010 se nam je pridružila skupina mladeničev z Gore.

Člani Jamarskega društva Danilo Remškar redno organiziramo raziskovalne tabore na Kaninu in Nanosu. Na Kaninu smo v breznu Huevos Jarak Macola leta 2017 dosegli globino 1016 m. Večina verjetno ne ve, da ima globina 1000 m za jamarje poseben pomen. To brezno slovi tudi po 443-meterski vertikali, imenovani Čuk. To je 11. najgloblja enotna vertikala na svetu. Leta 2022 smo za več kot dva kilometra podaljšali Predjamo. Naši člani so raziskovali tudi jame na Kitajskem, v Ukrajini, Turkmenistanu, na Kubi, Jamajki, Novi Zelandiji, v Italiji in Albaniji.

Naše društvo je aktivno sodelovalo pri snovanju in postavljanju razstave o jamarstvu v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Leta 2023 smo v sodelovanju z GRC Ajdovščina organizirali tekmo v žemarjenju na Mlinotestov silos.

Skozi celotno zgodovino društva smo registrirali dobrih 200 novih jam. Dolžina vseh izmerjenih rovov znaša več ko 23 killometrov.

Letošnje leto društvo obeležuje 50 let delovanja. Ob tej priložnosti smo nekaj naših odkritij predstavili tudi na fotografski razstavi v grajskem parku, okrogli jubilej pa smo obeležili tudi z dogodkom, ki se je zgodil 22. novembra v Domu krajanov na Cesti. Pisana druščina nekdanjih in sedanjih članov ter jamarskih kolegov iz drugih društev je napolnila dvorano. Na prireditvi smo iz rok podžupana Mitje Tripkovića dobili priznanje župana Občine Ajdovščina. Prejeli smo tudi plaketo z zlatim znakom Jamarske zveze Slovenije.

Ves čas našega delovanja smo sledili temeljni ideji jamarstva - raziskovanju in dokumentiranju jam. Tako bo tudi v prihodnje. Če še koga vleče v podzemlje, lepo vabljeni v naše vrste!