»Gori ni potrebna gora,

človek je potreben človeku!«

Ljudska modrost

Na Muti je bila 6. decembra 2025 svečana podelitev najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije. Primorci smo bili dobro zastopani, saj so bili kar štirje prejemniki najvišjih priznanj z našega področja, in sicer Janez Gradišar, član PD Valentina Staniča iz Kanala; Vinko Pagon iz Tolmina; Vladimir Lemut in Marjan Poljšak iz našega društva, na kar smo zelo ponosni.

Vodstvo PZS je ob tem dogodku zapisalo: »Začenjamo v nahrbtniku enega od staršev, nadaljujemo že peš na bližnji hribček, potem pa se razpne množica naših športnih dejavnosti: hodimo, plezamo, turno smučamo, turno kolesarimo, tekmujemo v orientaciji – vse to je planinstvo.«

Spomin je natančen, beleži in zabeleži vse. Preprečuje mi objektivnost poročanja, saj je planinstvo subjektivno, seže v dušo in srce vsakega posameznika.

Lepega junijskega dne se ajdovski planinci potimo proti Komni. Vodnik Lado, tako ga poznamo, odgovorno in skrbno meri korak pred nami. Spomin preskoči in ga postavi med člane UO našega planinskega društva, ko modro in preudarno sestavlja dejavnosti ob 100-letnici in 110-letnici rojstva našega društva. Trdno drži taktirko v rokah, ničesar ne prepusti slučajnosti. Vse je bilo prelepo, v ponos in hvaležnost.

Obrazložitev za najvišje priznanje PZS pa piše: »Leta 1993 je postal član UO PDA, leta 1997 je prevzel predsedniško mesto. Pri svojem delu se je zavedal, da morajo planinci hoditi organizirano in vodeno po naših in tujih gorstvih, zato je že zgodaj postal planinski vodnik. Odgovorno je prevzel vodenje osnovnošolskih otrok, ki so se za dan ali dva odpravili v planine. Planinski tabor mladih je bil stalnica poletnih počitnic na Čavnu.«

Spomin piše in hrani. Toplo julijsko jutro. Steza vodi v tolminske hribe, proti planini Razor. Srečamo Marjana Poljšaka, našega dolgoletnega župana, s pretežkim nahrbtnikom. Njegovi cilji so bili proti Voglu in še tja in tja … Poznal je vsak kotiček, znana mu je bila vsaka pot, po kateri je vodil skupine mladih, ki so komaj dajali nahrbtnike na ramena. Veliko vzponov, mnogo ur prostovoljnega dela, orientacije, jamarstva in vzgoje jim je dobrohotno delil. Zavestno ali nezavestno se je vtisnilo v spomin številnih mladih, ki so mu sledili.

V obrazložitvi za najvišje priznanje PZS so zapisali: »Svoje delo je usmerjal v delo z mladimi; mladi rod je želel oblikovati v zavedne narodnjake, kajti planinstvo je imelo v zgodovini Primorske pomembno napredno vlogo. Marjan Poljšak je predsedoval društvu, sodeloval pri obnovi koč, bil je jamar in orientacist. Še veliko podatkov dokazuje, da je vlil svojo dušo in srce za PD Ajdovščina.«

Hvaležni smo, da imamo v svojih vrstah korenine, kot sta letošnja nagrajenca, iz katerih raste nov rod planincev, ki dobo zmogli in znali nadaljevati dolgo in bogato pot Planinskega društva Ajdovščina.

Irena Šinkovec, Planinsko društvo Ajdovščina