Lepo razgledišče nad Šturjami je na Stari babi, ki ni niti 400 m visoka, zato je bila v teh časih, ko so nam bile zaprte druge poti, zelo obiskana. Do njenega vrha, ki ni vrh v pravem pomenu besede, ampak so širše senožeti, v preteklosti košene, in ko smo na vrhu, je, kot bi bili na odru. Razgledišče je na njenem robu. Če smo zadeli vetroven dan, kar ni bilo treba veliko iskati, se nam je raztegnil pogled po naši dolini in daleč preko njenih meja.

Začetek naše poti je v Šturjah. Do trga, ki ga krasi velik spomenik duhovniku Trčelju, pridemo skozi ozke gase, edinstvene daleč naokrog. Zavetnik Šturij je sv. Jurij, ki goduje v aprilu, in bo s svojo močjo odgnal zimo in vse hudo. Domuje v veliki cerkvi, ki ima obliko tabora in je edini tak primer v naši dolini. Mihael Langus je v 19. stoletju upodobil sv. Jurija v veliki oltarni sliki.

Zgodovinske knjige pišejo tudi o Kovku kot o Gori sv. Jurija. Kraj pa imenujejo Sveti Jurij pri Vipavi. Ime Šturje je nastalo iz sv. Jurija.

Ljudsko izročilo pravi, da so Šturci praznovali god sv. Jurija na Stari babi. V košarah so nesli s seboj sestavine, da so lahko na Stari babi spekli velike frtalje. Mladeniči so prav tekmovali, kdo bo na vrhu prvi zakuril ogenj. Ko so se pogostili s frtaljami, so igrali družabne igre, peli in igrali na nekatere instrumente.

Zaradi tega dogodka so Šturcem rekli Frtalarji.

S časom je tonil v pozabo ta običaj in še veliko drugih, prav tako se je pozabilo ime.

Stara baba pa, menim, da še nikoli ni imela toliko obiskovalcev, kot jih je pozdravila to zimo. Po različnih poteh, uradno po štirih, smo prihajali posamezno in v parih. Vsi smo bili lepo sprejeti, vse je nagradila z lepim razgledom.

Irena Šinkovec, PD Ajdovščina