V okviru projekta Imej se zdravo smo 21. novembra izvedli prvi strokovni posvet za strokovne delavce in ostalo zainteresirano javnost, ki deluje na področju mladinskega dela. Strokovni posvet Agresivno izberem nenasilje se je tokrat osredinil na tematiko agresivnosti in nasilja med mladimi. Udeležili so se ga predstavniki vseh lokalnih osnovnih šol in ajdovske srednje šole, mladinskih organizacij ter občine Ajdovščina. Strokovni posvet sta odprla predstavnika Centra za socialno delo Severna Primorska in Slovenske policije, ki sta z udeleženci delila svoje uvide glede stanja med mladimi na terenu, tj. v lokalni skupnosti. Apelirala sta na šolnike, da se lahko v primeru kakršnekoli negotovosti ali nejasnosti obrnejo nanje za dodatna pojasnila in nasvete.

Posvet je nadaljevala Darja Barborič Vesel, mag. soc. ped., certificirana voditeljica seminarjev in predavanj Familylab Slovenija za starše, strokovne delavce, otroke in mladostnike. Z udeleženci posveta je spregovorila o pomembni razliki med agresivnostjo in nasiljem mladih. Pravi, da gre pri pojmovanju teh dveh socialnih odzivov velikokrat za zmotno predpostavko, ki nam preprečuje uzreti (tudi) pozitivne lastnosti agresivnosti. Pravi, da je agresivnost »socialni odziv, ki se poraja v možganih. Agresivnost je nujna in življenjsko pomembna sila, brez katere ne bi bilo življenja. Res pa je, da potrebujemo ljudje 10-15 let, da – če so pogoji optimalni – ustrezno integriramo agresivna čustva in se naučimo destruktivno agresivnost transformirati v konstruktivno«. Po drugi strani pa opredeljuje nasilje kot ponavljajoče se hoteno škodljivo dejanje nad žrtvijo, ki je zakonsko prepovedano.

Z ozirom po zmanjševanju nasilja med mladimi se moramo osredotočiti na preventivo. Slednja predvideva implementacijo primernih strokovnih vsebin tako v vzgojo kot v šolstvo in druge socialne prostore. Kot enega ključnih dejavnikov je poudarila reguliranje vedenja mladostnikov, ki ga dosežemo z dvigovanjem frustracijske tolerance, s krepitvijo rezilientnosti mladih, z upoštevanjem njihovih sociopsiholoških značilnosti, zadovoljitvijo osnovnih potreb ipd.

Dogodek je še dodatno osvetlil, kako pomembno je, da stroka deluje složno v prizadevanju za skupni višji cilj, tj. skrb za dobrobit mladostnikov. Pomembno je, da se v čim večji meri povezujemo  (vzgojno-izobraževalni zavodi, represivni, preventivni in drugi organi), da skrbimo za ažurnost informacij in si tako odpiramo prostor za še tesnejše sodelovanje tudi v prihodnje.