Že sedmo leto smo v Žapužah ob zvokih harmonike sosedje in prijatelji obiskali hrame in boljše shrambe. Vedno imamo vsi največ zadovoljstva v sebi, če se dobro počutimo v veseli družbi. Za dober začetek je poskrbel v prvem hramu šturski župnik Zoran Zornik z uvodno besedo o uživanju hrane in predvsem vina, ki oživlja, če ga pametno pijemo. Preden smo se podali na obisk k ostalim devetim sosedom, nam je podelil blagoslov, ki smo ga ponesli še drugim.

Tokrat je za kozarce z napisom 'S kozarci po klanci' poskrbel umetnik Matija Kete. Pod okriljem društva DEŠK je bil za organizacijo ter protokol zadolžen Marko Nagode. V prekrasnem zimskem večeru je pesem ob spremljavi harmonike iz Šempasa prišla do desetih hiš v Žapužah in Kožmanih. Tadej je poskrbel za preproste vrečice za okrog vratu, kjer je počival spominski kozarec med potjo, da smo si lahko med tem časom ogreli roke v žepih.

Med vsemi gostoljubnimi krajani je bilo v vsakem 'hramu' nekaj edinstvenih dobrot, ki jih vsa ta leta polagajo gospodinje in gospodarji na mize. Pri Damjani na začetku so bili obloženi kruhki, Anita je v Kožmanih navila pršut na palčke, Tadej je na tanko narezal pršut in kuhano panceto, od koder smo se spet vrnili v Žapuže v Grintovec na prve letošnje krofe, ki jih je pripravila Arma. Prvi del se je zaključil z malo daljšim oddihom pri Jurki in Stojanu, ki sta pripravila joto – na žlico. Sledila je daljša pot po klancu v gornje Žapuže k Marku na pohančke in francosko solato in še bi se našlo … Ob spustu nazaj v dolino smo šli tudi skozi Martinovo klet, kjer je dišalo po hrustljavih štravbah  in v nadaljevanju poskusili krodegine v testu pri Jožetu ter nadaljevali pri Radotu z domačim – žepovskim vinom in salamo.

Tradicionalni zaključek je vedno pri konjarju Evgenu, kjer se v krušni peči peče pice. Po vpisu zadnjega lastnika v knjigo obiskov ter namestitvi letne nalepke na vrata se je protokol blizu polnoči zaključil. Ostala je želja, da se v prihodnjem letu krog hramov poveča.

Aleš Brecelj