Drugi vikend v novem letu je zadnjih deset let rezerviran za srečanja med hrami v Žapužah in Kožmanih. V enajst hramov smo se odpravili in s seboj nesli kozarce, na katerih je bila naslikana cerkev sv. Martina.

Namen vseh udeležencev je bil obisk sosedov z voščili ter prenašati blagoslov, ki nam ga je podelil šturski župnik Zoran Zornik na začetku. S tem lepim obredom smo začeli pred desetimi leti, ko smo podelili listine vsakemu, ki se je vključil v register 'hramov'. Med korono smo sicer za dve leti prekinili obiske.

V knjigo je zabeleženih že 15 dobrih gospodarjev, ki so postali del verige in vsako leto pripravijo lepo urejene hrame. Letošnja zima je prinesla tudi nekaj snega, ki ga v Žapužah ni bilo že 10 let, vendar se je do sobote že večinoma stalil. Kot pri vseh dogodkih je tudi tokrat nastalo nekaj težav – tik pred 'startom' je zbolel harmonikaš, zagato pa je rešil mladenič Matej iz Sela.

Dobra družba je nosila požegnano popotnico s seboj od vrat do vrat in vmes so se ponujale mizice z raznimi dobrotami. Okušali smo novo vino, pridelke zadnjega, kar bogatega letnika s sadjem in drugimi pridelki. Ker je bil čas kolin, so zadišali ocvirki in klobase, tako navadne, kot kožnate. Ni manjkalo niti toplih jedi na žlico, da so pogrele mrzle obiskovalce.

Pesem se je vedno pogosteje slišala ob harmoniki, ker so bila grla vedno bolj namazana. Pri zadnji postaji – pri Evgenu so pa stregli iz krušne peči. Ko so bile nalepljene vse 'vinjete' in zbrani podpisi vseh gospodarjev, se je družba zahvalila Bogu in vsem lastnikom za dobro vzdušje in pogostitev ter si zaželela za kako razširitev kroga …    

Aleš Brecelj