Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za nedelja, 27.05.2018

pretežno oblačno
Popoldne bo večinoma sončno, več spremenljive oblačnosti bo na severozahodu. Predvsem v hribovitem svetu bodo nastale posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature bodo od 24 do 29 °C.
16°C | 30°C
ponedeljek, 28.05.2018
17°C | 31°C
torek, 29.05.2018
18°C | 28°C
sreda, 30.05.2018
16°C | 28°C
četrtek, 31.05.2018
16°C | 26°C
Opozorila
Nedelja, 27.5.2018 ob 11h
Dodatnega opozorila ni.
16°C
30°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Kultura

Večer namenjen kamniti dediščini


KULTURA, DOGODKI

| |
24.02.2017      16:04
A A

Večer namenjen kamniti dediščini


Božidar Premrl že tri desetletja raziskuje kamnito dediščino Primorske in Notranjske.


Deli:
Božidar Premrl, doma iz Vipave, je že kot fantič raziskoval Stari grad nad Vipavo in iskal zaklad. Zaklada sicer ni našel, zato pa je našel svoj poklic. Že tri desetletja se ukvarja s proučevanjem kamnite dediščine in njenih ustvarjalcev na Primorskem, na obeh straneh meje med Slovenijo in Italijo, pa tudi v notranjosti Slovenije. Sam pravi, da je najprej deset let samo hodil po terenu, spraševal, fotografiral, zbiral podatke po različnih arhivih in še bolj skromni literaturi, potem pa je začel počasi tudi pisati in objavljati. Do sedaj je izšlo kar sedemnajst njegovih knjižnih izdaj, poleg velikega števila drugih strokovnih prispevkov v različnih slovenskih pa tudi tujih publikacijah in drugih medijih. Na Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je raziskoval in popisoval kamnito stavbno dediščino s področja Krasa, Istre, Pivškega, Brkinov, Brd in Vipavske doline. Zanimali so ga tako posamezni kamniti stavbni elementi kot tudi mojstri, ki so jih izdelovali. Najprej se je posvetil starejšim mojstrom iz 17. in 18. stoletja in njihovi kamniti dediščini, kasneje pa tudi tistim iz 19., ki so delovali še tja v 20. stoletje. Iz njegovih knjig in prispevkov spoznavamo različne poklice povezane s kamnom, znane kamnoseške rodbine in njihova dela, njihov način življenja, njihove življenjske zgodbe. Tako knjižne izdaje kot posamezni prispevki so opremljeni z navedbami neštetih virov in opombami, saj je Božidar Premrl zelo natančen, skrben in vesten  raziskovalec in popisovalec in vsak podatek tudi trikrat preveri, preden ga zapiše. Zato pa se tudi zgodi, da k njegovim tiskanim delom pride vedno še kakšen dodatek..

Vipavci so kamnite izdelke radi naročali pri izkušenih kraških sosedih, zato v precejšnjem delu Vipavske doline, predvsem pa v Vipavskih brdih, zasledimo velik vpliv kraških mojstrov. Vendar ima tudi Vipavska dolina tri kamnarska središča, kjer so klesali različne izdelke od stavbnih elementov do nagrobnikov in uporabnih  pa tudi dekorativnih predmetov. To so bile Hrašče in Šentvid (danes Podnanos) z rodovino Žorž, v Vipavi kamnoseki Tomažiči in Vrhpolju Snoborovci (Tomažič) in Metni ali Polon'ni (Premrl). Dokaj kvaliteten kamen so lomili v treh najbolj znanih kamnolomih v Nanosu in na Nanosu, pod Starim gradom nad Vipavo in v Sanoborcovem kamnolomu nad Vrhpoljem. O tem bo govorila tudi njegova knjiga, ki jo ima v načrtu in bo zajela kamnarstvo v tem nekdaj kranjskem delu Vipavske doline od Otošč do Šturij, do mejnega Hublja. Božidar Premrl raziskuje tudi napise na kamnih, kamnoseške znake in klesana kamnita znamenja. Ob tem nastaja tudi bogat slovar kamnarskih izrazov. S svojim bogatim znanjem je v pomoč tudi drugim raziskovalcem naše dediščine. Z Igorjem Sapačem je npr. sodeloval pri raziskovanju naše grajske stavbne dediščine, s Francem Černigojem pa pri raziskovanju bogate kulturne (in tudi naravne) dediščine naše Gore.

Kraški kamen je cenjen in prepoznan tudi v svetu. Iz nabrežinskega kamna je narejen Solkanski most, stopnišče Narodnega doma v Trstu in celo parlament na Dunaju. V današnjem času pa so uporabili npr. Hotaveljski marmor pri gradnji največje pravoslavne cerkve Hrama svetega Save v Beogradu in leta 2000 je italijanski arhitekt Gino Vale poslopje Deutsche Bank v Milanu odel v 12.000 kvadratnih metrov repenskega kamna iz kamnoloma v Povirju. Ko boste videli te mojstrovine, se ponosno spomnite, da je gradbeni material zanje iz naših, slovenskih krajev in tudi delo slovenskih rok.

Zdenka Žigon




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Ajdovščina!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Časopis Latnik
Številka: 197
Izšla: 26.04.2018
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
Maj 27 28 29 30 31 1 2 3 4 5
28.05.2018 | Tečaji in delavnice
DAN ODPRTIH VRAT BRAINOBRAIN Mežica
29.05.2018 | Umetnost
Fejstival PUSTIMO ODTIS
29.05.2018 | Šole in vrtci
Naš večer ob 50-letnici šolskega glasila Iskre
01.06. - 02.06.2018 | Kultura
Fluvium Ars Fest II
01.06.2018 | Kultura
Večer pod Čavnom: O nastanku vasi Stomaž
28.05.2018 | Tečaji in delavnice
DAN ODPRTIH VRAT BRAINOBRAIN Mežica
29.05.2018 | Umetnost
Fejstival PUSTIMO ODTIS
29.05.2018 | Šole in vrtci
Naš večer ob 50-letnici šolskega glasila Iskre
31.05.2018 | Kultura
Pogovor z Radivojem Pahorjem na Slapu pri Vipavi
01.06. - 02.06.2018 | Kultura
Fluvium Ars Fest II

Bodite prvi pri oddaji mnenja.