V goste smo povabili prof. dr. Majo Bresjanac, nevroznanstvenico, ki nam je podala svoj pogled na to, zakaj in kako lahko naredimo več za možgane in nam predstavila svoje delo in raziskovanje. Je namreč redna profesorica na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in ustanoviteljica in vodja Laboratorija za regenaracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za patološko fiziologijo.

Pravzaprav kljub vsem raziskavam delovanja možganov še vedno ne dovolj dobro poznamo in jih prav zato intenzivno raziskujemo. Ne samo zato, da smo jim kos, ko zbolijo, ampak tudi zato, da jih lahko bolje uporabimo. Kajti to kar smo, v največji meri prezentirajo prav naši možgani. Vsak pozna koga, ki ima kakšno motnjo v delovanju možganov: npr. razne odvisnosti, demenca, Alzheimer, pa tudi sam kronični glavobol. V Tednu možganov gre namreč zato, da bi te motnje osvetlili tudi z druge strani, da bi se družba in stroka bolje spopadle z delovanjem na tem področju. Pa tudi za spreminjanje družbene prakse v zvezi s spreminjanjem naslavljanja motenj v delovanju možganov. Leta 2016 je društvo doseglo, da je slovenska vlada kot prva na svetu proglasila tretjo sredo v marcu celo za Nacionalni dan možganov.

Prvi del predavanja je predstavila (Psiho)somatske motnje. »Kje čutimo čustva?« nas je izvala predavateljica. V bistvu so težave v možganih, čutimo pa jih na telesu. V bistvu smo celota, vendar medicina išče npr., kaj je narobe z delovanjem našega srca in ožilja. Vendar pa gre za sovplive duha in telesa. Vendar še vedno ne poznamo čisto dobro, kako delujejo nevroni. Z različnimi funkcijskimi in magnetnimi resonančnimi metodami lahko raziskujemo možgane, vidimo kaj se v njih dogaja, a veliko ostaja še neznanega. Centralni del zgodbe je stres, ki je lahko akutni, lahko pa tudi kronični, ki pelje v bolezen.

Drugi del predavanja pa je bil namenjen placebu. Kaj je pravzaprav placebo? Je to ne-učinkovina ali zvijača? Kako sploh deluje? »Placebo bi bil učinkovina ali poseg, ki nima specifične aktivnosti, ki pa ga zdravnik uporabi z namenom izboljšanja stanja. Učinek placeba je to, kar vidimo kot bolnikov odziv na ta poseg,« je pojasnila predavateljica in nadaljevala, da marsikaj, kar zdravnik naredi, je lahko v podporo zdravljenja. Raziskave kažejo, da k učinku placeba prispevajo različni psihološki mehanizmi, kot so povečano pričakovanju, zmanjšana tesnobnost, učinek nagrade ter različne oblike učenja, od klasičnega pogojevanja do socialnega učenja. Prav pričakovanje in pogojevanje sta temelja učinka placeba. Nosilec placebo učinka je lahko pogled iz oči v oči, stisk roke, nekaj kar bolniku uliva zaupanje v zdravnikovo strokovnost in človečnost. Tega nam v medicini danes manjka.

Na vprašanje, kako lahko poskrbimo za svoje možgane, pa je odgovorila, da vse kar je zdravo za srce, je tudi za možgane. Torej mediteranska prehrana z olivnim oljem, ribami, malo soli, čimmnaj sladkorja, oreščki, telesna aktivnost (poudarja ples!), druženje, smeh. Svoje možgane moramo aktivirati na različne načine, spremembe so dobre in ne bojmo se novosti. Naj nam bodo v izziv, saj prav s premagovanjem strahu pred novostmi začutimo nove izzive in da živimo.

Zdenka Žigon