Knjiga je nastala na podlagi avtoričine diplomske naloge z naslovom Otliški govor, za katero je Brigita Slejko leta 1985 prejela študentsko Prešernovo nagrado. Nekaj let zatem sta z znanim etnološkim filmarjem Naškom Križnarjem posnela dokumentarec Pripovedovalke na Otlici. Zdaj pa so pravljice in pripovedi o življenju in delu na Otlici zaživele še v knjigi. V njej je fonetično zapisanih sedem doslej še neobjavljenih pripovedi, ki so skorajda že pozabljene. Pripovedi z Otlice so dragocen prispevek v zakladnico etnološko-jezikovnega izročila Gore. Avtorici so jih pripovedovali: Alojzija Krapež z Adamovca, Cvetka Krapež z Ilenka, Burga in Tone Likar s Krausuca, Ihana Bolčina – Žnidarska, Jože Krapež – Pepče s Pristave in Amalija Bizjak – Malka iz Zadružniga. 

Delo vsebuje prilagojene fonetične zapise besedil, saj jih je avtorica želela čim bolj približati govorjeni besedi, obenem pa ohraniti značilnosti otliškega govora, hkrati pa narediti zapis razumljiv širšemu krogu bralcev. V knjigi najdemo pravljice, legende, pesmi in druga besedila, avtoričin zapis o značilnostih domačega govora in glasoslovja, slovarček narečnih besed, zapis Naška Križnarja in razmišljanje Lojzeta Likarja s strnjeno geografsko in zgodovinsko podobo Gore ter kratke predstavitve pripovedovalcev. Knjigo je z ilustracijami obogatila nekdanja dijakinja ajdovske srednje šole Ana Špacapan. 

Na predstavitvi v Lavričevi knjižnici so ob avtorici Brigiti Slejko sodelovali še etnolog in arheolog Naško Križnar, zgodovinar Lojze Likar in ilustratorka Ana Špacapan. Pripovedi so interpretirale dijakinje predšolske vzgoje Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina. Avtorica pravi, da je delo nastalo zaradi zavedanja pomena domače govorice in želje, da pripovedi in spomini ljudi na Gori ne bi odšli v pozabo.