Tega se zelo dobro zaveda tudi Andreja Jamšek, mlada oblikovalka in aranžerka cvetja, ki je bila od nekdaj ustvarjalna in se je v rože zaljubila že zelo zgodaj.

»Ko sem bila majhna, sem z mamo vedno hodila v cvetličarno. Spomnim se, kako je vse dišalo in kako neizmerno fascinantno mi je bilo, kako so rože zavijali - vse te barve, papir, dodatki, perlice. Takrat sem prvič pomislila, da bi to rada počela.«

Andreja se je najprej vpisala na biotehnično srednjo šolo v Šempetru, smer vrtnar, kjer se je naučila pridelovati okrasne rastline in zelenjavo, urejati javne zelene površine in oblikovati šopke in venčke. Na isti šoli je nadaljevala izobraževanje v programu hortikulturni tehnik.

»Na tej smeri smo se že bolj osredotočili na aranžiranje, učili so nas kako se s cvetjem dela, kako se aranžma sestavi, kaj gre s čim in kako. Tu sem se naučila osnov.«

Pravi, da je pomembno, da imaš v prvi vrsti smisel za delo s cvetjem, za opazovanje ter natančno prepoznavanje oblik in črt. Pomembna je spretnost rok in prstov ter razločevanje barv. Ugotovila je, da ji gre vse to zelo dobro od rok in želela se je v tej smeri razvijati.

»Začela sem si kupovati najrazličnejše knjige, obiskovati sejme po Sloveniji in v tujini in se seveda učiti preko interneta«

Kmalu zatem je na HIT-u dobila ponudbo za delo pomočnice glavni oblikovalki in aranžerki Miri Mugerli, ki ga je opravljala kot študentka.

»Mira je bila zelo pomemben faktor v moji ustvarjalni zgodbi. Pokazala mi je ogromno novih stvari, spoznala z novimi tehnikami in materiali, poleg tega pa me je naučila vse v zvezi z nabavo in sodelovanjem s podjetji, za kar ji bom večno hvaležna.«

Ko se je Mira upokojila je morala Andreja prevzeti vajeti kot glavna aranžerka in okraševalka in to jo je tudi vodilo k temu, da je postala samostojna podjetnica.

Ko smo se pogovarjale o tem, kaj vse zna in počne, tega res ni bilo malo, saj se rada loti kakršnega koli izziva. Izvaja poročno aranžiranje-dekoracijo s cvetjem (dvorane, restavracije, dekoracija avtomobila, cerkve in plesišča), izdeluje najrazličnejše šopke (od poročnih do navadnih), blazinice za prstane, naprsne šopke, broške in darilca za svate. Tako za poroko, kot tudi krst in obhajilo, oblikuje konfete in vabila, ob rojstvu pa izdeluje štorklje in oblikuje najrazličnejše torte iz plenic, ki so postale že prava tradicija. Rada sodeluje pri snovanju in dekoriranju rojstno-dnevnih zabav, dekliščin in podobno. Ravno tako je aktivna med adventnim časom z raznimi venčki in ikebanami.

Pravi, da ljubi naravo, ki ji daje inspiracijo in dobrohotno ponuja najrazličnejše materiale, s katerimi lahko ustvarja in ji je za to hvaležna.

Za konec pa še doda: »Medtem ko nekaterim služba predstavlja breme in nezadovoljstvo, lahko rečem, da jaz svojo obožujem. Komaj čakam, da lahko ustvarjam in vsak dan se želim naučiti nekaj novega. Imam srečo, a vseeno se je treba boriti in zaupati. Treba je biti pogumen, da slediš svojim sanjam, a se izplača, pa še kako!«

Po najinem pogovoru se spomnim na Prešerna in zaključim, da je imel prav, ko je napisal:

»Bog žívi vas Slovenke,

prelepe, žlahtne rožice;

ni take je mladenke,

ko naše je krvi dekle.«

Ana Krečič