Lona v svojih delih prikazuje ujetost ženske ustvarjalne duše Anime, ki na svoji poti naleti na vrsto ovir, ko uresničuje svoje ideje. V svojih delih prikazuje hrepenenje po svobodi in sprejetosti, pa tudi soočenje s težkimi izkušnjami iz preteklosti. In končno tudi vero in upanje.

Pomen barve je v njeni slikarski govorici jasno viden. Na eni strani žive barve in prisotnost 'lovilcev svetlobe' v obliki nalepljenih zlatih lističev razkrivajo vso svetost podobe, na drugi strani pa simboli pripovedujejo svojo zgodbo in umetničino zgodovino pomnjenja.

O simboliki v svoji delih je Polona spregovorila na odprtju razstave: npr. Hiša je simbol nekega zavetja in upodablja njeno dušo, notranje počutje, ki ga človek skriva v sebi. Simbolika večnosti in nesmrtnosti predstavlja odhajanje ljudi, ki zapustijo ta svet, zapustijo pa spomin, dela, odnose ... Kegelj v njenih delih predstavlja poenostavitev podobe človeka, ki z njim tudi manipulirajo. Modra ženska v njenem zadnjem ciklu spreminja figuro keglja v žensko obliko. Zakaj modra? Ne samo zaradi modre barve, temveč zaradi modrosti. Modra je ženska, ki rojeva, ki daje novo življenje in je sposobna delati velike korake.

Škof dr. Anton Jamnik, ki je razstavo odprl, je med drugim poudaril: »Avtorica v svojih slikah s simboliko govori o lepoti večno davni, večno novi, kot je zapisal sv. Avguštin. Njena simbolika vsebuje bogato sporočilo za vse nas, kajti izhaja iz  življenjske izkušnje iskanja duhovnega življenja, poudarjanja odnosov in verovanja. Ta simbolika nagovarja vsakega na svoj način. Lepota odrešuje, prinaša upanje, veselje, žar, čudenje. Nič samo po sebi na tem svetu ni samoumevno. Torej naj tudi lepota del naše umetnice prispeva k boljšemu, lepšemu, odrešujočemu svetu, kot je zapisal Dostojevski.«

Razstavo si je do petega junija možno ogledati v Galeriji Družina na Krekovem trgu v Ljubljani.

Niko Ličen