V začetku februarja je Lavričeva knjižnica ponudila uvod v Prešernovanje s predstavitvijo romana 'Tam dol'. Avtor - Bizjak Bojan je roman postavil na nebo, v metafizičen prostor, kjer literarni junaki lebdijo in so samo v obliki svetlob, ki se tu in tam materializira, torej se spremeni v zemeljsko razumljivo snov. Glavni akter romana je upokojeni filozof in zgodovinar, ki je bil za nameček v partiji, kar pri ostalih nebeščanih vzbuja posmehljivost in začudenje - češ, kako je lahko komunist prišel v nebo. Svojo šaljivost prispeva frizer, nekaj pikantnih zgodb, navrže trafikantka, še več zdravnica. Seveda pa je zgoraj tudi kipar, ki išče estetsko presežnost in skuša izklesati Boga.
Roman so pomagali predstaviti izvrstni interpreti: Kristina Petrović, Peter Krkoč in Matjaž Stibilj. Predstavitev je bila režijsko dognana in podkrepljena z avtorsko elektronsko mistično glasbo Andreja Kobala. Kristina se je potrudila z avtorskim intervjujem, in na ta način skušala publiki približati ozadje nastajanja literarnega dela in romanopisja nasploh.
Omembe vredno je, da so vsi trije interpreti, zagnani obiskovalci literarne delavnice, ki jo v Lavričevi knjižnici, že peto leto, vodi gospod Bizjak. Najprej se je zasnovala poletna šola kreativnega pisanja (v letu 2013), potem pa se je to razširilo v celoletne delavnice, prek Zimske pisarije do lanske šole kreativnega pisanja, ki bo trajala do meseca junija, ko načrtujejo javno branje. Delavnica je pridobila na prepoznavnosti, saj so udeleženci tudi iz drugih občin (Nova Gorica, Koper, Bohinj). Skupno je na delavnicah trenutno 12 literarnih zagnancev, ki si prizadevajo osmisliti literarno izražanje. Dva sta že na stopnji romana, ostali pa se še naprej pilijo v kratkoproznem pisanju. Kakšna je njihova izrazna moč in literarna kvaliteta, se lahko prepričate na portalu https://burjac.si/, kjer so objavljeni njihovi članki, in mnogi drugi. 

Gospod Bizjak pa pravi, da ima še veliko literarnih načrtov, tako svojih kot splošnih. V Ajdovščini bi rad organiziral dan na temo novele, ki bi bil v povezavi z Lokarjevo hišo in njegovo literarno dediščino. K nam bi, za en dan, povabili uveljavljene in neuveljavljene pisatelje, ki bi tu ustvarili kratko prozo, zvečer pa bi izvedli literarni festival. Prav tako ima v načrtih, da bi organizirali festival narečne poezije, ki ga Slovenija še nimamo - zakaj ga ne bi organizirali prav v naši občini, na robu poletja za grajskim obzidjem, v sodelovanju s turističnimi organizacijami, živilsko industrijo in vinarji.

BB
Foto: Matjaž Stibilj