»Člani Primorskega Škljoca  smo na predvečer dneva kulture dali na ogled svoja videnja naše pokrajine v toku letnih časov.

To je predvečer tega veselega dneva kulture, ko so širom po deželi odprte galerije in muzeji, ko se ob Prešernovem rojstnem dnevu spomnimo, da nam brez kulture živeti ni.

  Saj hodimo po ulicah, cestah, kolovozih in sprehajalnih poteh vsak dan, pozorni smo na opravke, čas, morda še poskrbimo za varne korake. Spremembe pa malokdaj opazimo; si za to ne vzamemo časa.

Pesnikom je dano, da lepoto predstavijo v besedah, podobe si ustvarjamo sami. A v šumenju življenja, norem vrtincu ropota, hreščanja,     postajajo besede  nejasne in takrat nastopijo podobe, jezik fotografije. Ni črk, ni glasov, so oblike, sence, svetloba, so barve. Jezik podob in fotografije je univerzalen – razumejo ga vse generacije in vsa ljudstva. Jezik fotografije je igra svetlobe in senc, posnetki  govorijo  na svoj način – a enako bogato kot besedila. Pomembno je zaslutiti, kako povedati več, kako ujeti čustva in misli v nebesedno zgodbo.

Naše fotografije so pripoved o spreminjanju narave v kroženju letnih časov. So zamrznjeni, okamneli trenutki. So pripovedi o lepotah naše pokrajine tu pod Čavnom, Nanosom in kraškimi pobočji.  Znani fotograf je rekel: ''Fotografija je kot šala, če jo je potrebno razlagati, ni dobra.'' Ne bomo jih razlagali, sami si jih oglejte in.«

S temi besedami nas je Alenka N. Bizjak povabila k ogledu fotografij.

Pevski del skupine Zarja je s slovensko ljudsko  pesmijo ovekovečil lepote narave. Zapeta pesem, včasih vesela, drugič otožna, je harmonija glasov. Na utrujene obraze riše nasmeške. Pesem krepi  zavedanje, da je v življenju veliko lepih trenutkov.

Tako smo v avli Ljudske univerze Ajdovščina počastili praznik s pesmijo in razstavo fotografij.

Razstava bo na ogled do 20. 12. Vabljeni!

Nevenka in Alenka, DU Ajdovščina