Janko Orač (1958) je leta 1997 diplomiral na Visoki strokovni šoli za risanje in slikanje v Ljubljani pri prof. Dušanu Kirbišu, v Zagrebu pa je na Akademiji likovnih umetnosti zaključil podiplomski študij umetniške grafike pri prof. Nevenki Arbanas.

V svojih delih na obeh področjih razkriva svoj bogat kreativni potencial. Celoten opus Janka Orača priča o potovanju, o prehajanju, o povezovanju in sobivanju med zunanjim in notranjim, slikarskim in grafičnim, med linijo in barvo …

Temelji njegovega ustvarjanja se dotikajo predvsem koloristične abstraktne ekspresije. Avtor v njej uresničuje predvsem likovne metamorfoze, s katerimi potrjuje svojo ustvarjalno vnemo po raziskovanju, po poglabljanju in neomajni zvestobi sebi. V njem je vselej prisotna narava in njegov življenjski prostor ter razmišljanja, povezana z življenjem. Janko Orač se zaveda vloge in pomena kompozicije. Premišljenost ekspresivnih barvnih nanosov se srečuje s stihijskostjo in celo z akcijskim slikanjem. Ritmi konkretnih, pastoznih nanosov so v dialogu z lazurnimi.

V njegovih delih je prisotno tudi vključevanje kolažnega principa, s katerimi dosega efekte, ki jih ni mogoče doseči zgolj s čistim slikarskim medijem. V Oračevem slikarstvu je barva najpomembnejši dejavnik, s katero dosega izjemno izrazno moč in priča o slikarjevi koloristični senzibilnosti. Slike velikega formata so veličasten poklon barvi in potezi. Njegove grafike, tako tiste, ki potrebujejo steno kot tiste, katerih odtisi na trakovih lebdijo v prostoru, pripovedujejo zgodbo o lesu, o lesorezu, o prvinskem in simbolnem.

Janko Orač je likovni sprehajalec med slikarskim in grafičnim področjem, izviren povezovalec različnosti, subtilen in učinkovit raziskovalec likovnih izraznih sredstev. Močan v potezi, skoncentriran v liniji, koloristično bogat in inventiven.

Vladimir Bačič