Že pred prvomajskimi počitnicami se je v šolski dvorani predstavilo pet violinistk; Klara Repič (mentorica Polona Praček), Doroteja Rehar, Kasia Jazbar (obe iz razreda Kristine Markovič) in Mija Kompara (učitelj Mykhaylo Madan) so zaključile osmi razred, Mia Lisjak (mentor Mykhaylo Madan) pa sedmega, a se z ajdovske glasbene šole poslavlja, saj bo v prihodnjem šolskem letu šolanje nadaljevala na Umetniški gimnaziji v Kopru na glasbeni smeri.

Konec maja so šolsko dvorano napolnili zvoki harmonike. Učiteljica Karmen Krapež je za zaključni nastop pripravila tri svoje učence: Urša Bratina in Jurij Mužina sta zaključila 8. razred in s tem tudi šolanje, Zala Fabčič pa je zaključila 6. razred in bo šolanje nadaljevala. Pripravili so lep glasbeni večer.

Dva dni pozneje je šolanje z zaključnim nastopom zaključila pevka Monika Kobal iz razreda Katarine Perger. Nastopila je ob klavirski spremljavi Bernarde Paškvan in na oder povabila tudi svoji sestri Klaro in Brigito, s katerima je dve točki izvedla tudi v tercetu. 

V prvem junijskem tednu so svoj zaključni nastop najprej pripravili klarinetisti iz razreda Neže Jelušič. Ema Kete in Maja Curk sta končali šesti razred, Ana Bela Bajec in Lovrenc Matija Rovan pa osmega. Vsi so igrali ob klavirski spremljavi Divne Jandrić, sestavili so tudi kvartet, Lovrencu Matiji pa se je v duu pridružil še petošolec David Pregelj. 

V ponedeljek, 9. junija, je bil večer namenjen kitarskim strunam. Maja Šušmelj Živec in Zala Žgavc iz razreda Anteta Radnića sta zaključili svoje osemletno šolanje. 

V četrtek, 12. junija, sta na oder stopili še dve pianistki šestošolki – Žana Kompara iz razreda Kristine Morelj Gec in Anika Trošt, ki jo poučuje Divna Jandrić. Na odru so se jima pridružile tudi Žanina sestra Mija Kompara z violino in Anikina sestra Zana Trošt, ki je program dopolnila pri črno-belih tipkah. 

Omeniti moram še dva izstopajoča zaključna nastopa mladih virtuozov, ki sta nas kar nekaj let razveseljevala z najvišjimi uvrstitvami na tekmovanjih. Izbrala sta si nadaljevanje glasbene poti na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani in prav je, da njunima recitaloma namenimo nekaj besed več:

V čudovitem ambientu Dvorca Zemono, ki je bil pravljično obsijan s poletnim večernim soncem, je navaden sredin večer 4. junija postal pravi praznik. Prostor med prekrasno poslikanimi stenami je napolnjevala vrhunska glasba, kot bi bila prav tam doma. Rebeka Koren je dala zbranemu občinstvu takoj začutiti, da sta s flavto neločljivo povezani, da je ta čudoviti instrument skoraj del nje. Tehnična dovršenost njenega igranja ni bila niti za trenutek vprašljiva in sleherni poslušalec je lahko preprosto užival ob čudoviti izrazni moči in tonski perfekciji. Rebeka je zavidanja vredno širok program predstavila s presenetljivo lahkotnostjo in sproščenostjo. Pri klavirju jo je spremljala Kristina Morelj Gec, ki je poskrbela za odlično umetniško podporo. V svojem večeru je Rebeka pustila nekaj prostora tudi za goste; nastopila je flavtistka Hana Stopar, ki je prav tako pokazala svojo izjemnost, v trio pa se jima je pridružila še Gaja Stanič. Svojo točko je prispeval tudi Aljaž Remec; njegova prepričljiva muzikalnost in žametni zvoki violončela so čudovito uravnotežili program. Podpora družine je bila pri Rebeki izrazita v vseh letih šolanja, na njenem zaključnem recitalu pa se je pokazala še v malo drugačni luči. Pri klavirju sta namreč nastopila mlajša sestra Karmen in še mlajši brat Andrej, ki ju poučuje učiteljica Divna Jandrić. Posebno ganljiv pa je bil trenutek, ko je Rebeko pri klavirju spremljal oče Marko. Zaključek večera je bil poln emocij in najbrž ni bilo človeka, ki bi ne imel solznih oči. Rebeka se poslavlja od Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina, od učiteljic nauka o glasbi in solfeggia, od šolskega pihalnega orkestra in sošolcev. Najbolj ganljivo je zagotovo slovo od učitelja Gašperja Dolgana, ki so mu ob Rebekinem novem koraku na glasbeni poti pripadle zadnje besede. Povedal je pomembno resnico, da se ob učencih učimo tudi učitelji, da smo sopotniki. Da mu je v zadoščenje in veselje, ker bo v Rebekinih nadaljnjih glasbenih podvigih za vedno ostalo tudi nekaj njegovega. 

V petek, 6. junija, je bil še en posebno slovesen večer v polni šolski dvorani. Pripravil ga je violončelist Aljaž Remec. Z vrhunsko tehniko in muzikalnostjo je očaral poslušalce in jim violončelo predstavil kot instrument topline in mehkobe na eni in divje strasti na drugi strani. Aljaž je nastopil kot solist in v duu z violončelistko Vito Batič ob klavirski spremljavi učiteljice Divne Jandrić, ki je predvsem pri obeh koncertih odlično nadomestila orkester in vseskozi lepo podpirala solista. Aljaž se je zbranemu občinstvu predstavil tudi kot član godalnega kvarteta in kvinteta; mladi glasbeniki (ob Aljažu še violinistki Klara Repič in Doroteja Rehar, violistka Anika Tratnik in pianistka Zora Furlan) so pokazali izvrstno sodelovanje in odličen čut za igro v komorni zasedbi. Tudi Aljaževo slovo je pravzaprav nov začetek, saj odhaja na nadaljnje šolanje na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljano. V ajdovski dvorani pa se je poslovil od učiteljice nauka o glasbi in solfeggia, od korepetitorke, dirigentke godalnega orkestra ter od obeh učiteljic violončela - Tare Podbevšek, ki ga je violončelo poučevala od lanske do letošnje pomladi, ter od Polone Repše, njegove prve in doslej zadnje učiteljice. Ta je ob koncu povedala, da je bil Aljaž sprva majhen fantič z veliki očmi, ki je v letih šolanja zrasel ne le v višino, ampak tudi kot glasbenik. Vesela in ponosna je, da je od blizu spremljala to rast in ta razvoj. 

Vsi uspehi naših mladih glasbenikov nas razveselijo in navdajo s ponosom. Tu ne mislim le najvišjih nagrad in priznanj, po katerih sta redno segala Rebeka in Aljaž; pri nekaterih učencih je merilo uspeha postavljeno že pri pozitivni oceni ali ko se ta zviša z zadostne na dobro. Tu smo tudi za tiste, ki ne zmorejo seči do zvezd, in tudi z njimi se veselimo, ko nekaj uspe. A v morju vseh otrok se skrivajo tudi posebno lepi biseri. Vredno jih je izpostaviti in o njih povedati nekaj več. Ker na svojem področju so nekaj več. Ker jim je bil morda tudi podarjen večji talent, a so vlagali ogromno truda in vaj, da so naravno danost izkoristili in svoj biser izgladili v bleščeč okras. In to ne enkrat za vselej, ampak je to potrebno početi znova in znova, ure in ure, leta in leta.

Vsem mladim glasbenikom, ki so svoje šolanje letos uspešno dokončali, želimo veliko uspehov na nadaljnjih poteh. Tistim, ki so si za svoj cilj izbrali glasbo, pa stojimo ob strani s spodbudo: Ko bo šlo vse gladko, boste iz svojih instrumentov zlahka dvigovali čudovito glasbo; ko bo kdaj težko, naj glasba dviguje vas. Srečno!

Katarina Vidmar