Obletnica in pa bližnji 17.april, dan, ko se spominjamo začetkov naše knjižnice, je bila prava priložnost za izid knjige o tem velikem narodnjaku, ki jo je zgodovinar dr. Branko Marušič naslovil Doktor Karel Lavrič (1818-1876) in njegova doba. Z imenom tega narodnega buditelja se je avtor srečal že v rani mladosti, ko mu je nona večkrat pripovedovala, kako je njen oče (torej Marušičev praded) vihtel zastavo na znanem Šempaskem taboru leta 1868, kjer je desettisočglavo množico Karel Lavrič, odličen govornik in organizator, spodbujal z geslom »Vse za narod, svobodo in napredek!«. Marušič se je pri svojem delu posvečal raziskovanju zgodovine goriških oziroma primorskih Slovencev v 19. in v prvi polovici 20. stoletja, ter življenju in delu pomembnih primorskih političnih in duhovnih voditeljev, in pri tem večkrat naletel prav na dr. Karla Lavriča, saj je bil ena ključnih osebnosti tedanjega družbenega, političnega pa tudi gospodarskega življenja Primorske. O njegovem delu je tako lahko pripravil veliko prispevkov v različnih znanstvenih pa tudi poljubnih publikacijah. Življenje in delo Karla Lavriča je v monografski publikaciji do sedaj pripravil le France Oblak, njegov stanovski tovariš, in je izšla davnega leta 1906. Po zaslugi Branka Marušiča je danes pred nami knjiga, ki predstavlja življenje in delo tega velikega moža. Od njegovega rojstva na Premu, mladosti in šolanja, pa vse do njegovih življenjskih (in delovnih) postaj v Trstu, Sežani, Tolminu, Ajdovščini, Gorici, še enkrat Tolminu in njegovi tragični smrti v Gorici. Spoznamo njegovo odločilno organizatorsko vlogo pri čitalniškem in taborskem gibanju, njegove navdušujoče govorniške nastope, njegovo povezovalno vlogo med primorskimi čitalnicami in spodbujanje goriških dijakov za sodelovanje na čitalniških prireditvah, njegov boj za uporabo slovenskega jezika v uradih, na sodišču in sploh v javnosti, za zedinjeno Slovenijo, njegovo politično delovanje v času političnega razkola med Slovenci na Goriškem, njegovo delovanje v deželnem zboru pa tudi poskuse na državnozborskih volitvah. Klub večkratnim poskusom je Karel Lavrič svoj spomenik dobil šele leta 1968 na aleji spomenikov, to je Erjavčevi ulici v Novi Gorici.

Knjiga je izšla kot soizdajateljski projekt Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU v zbirki Življenja in dela – Biografske študije in Lavričeve knjižnice Ajdovščina ter s podporo obeh naših občin ustanoviteljic. Ima 186 strani, uredila jo je Petra Testen, natisnila tiskarna Cicero v Begunjah. Uporabljeno je različno slikovno gradivo o Karlu Lavriču. Velika vrednost pa je v bogatem znanstvenem aparatu, torej navedbi prevzetih in uporabljenih virov, in seveda v imenskem kazalu na koncu. Na notranji strani platnice sta odlomka iz recenzije dr. Igorja Grdine in dr. Salvatorja Žitka, in pa biografski podatki o avtorju.

Predstavitev je s pesmimi v narodnobuditeljskem slogu pospremil Oktet Castrum, ki prav te dni praznuje že šestnajst let skupnega nastopanja.

Zdenka Žigon