Čeprav vreme to zimo arheologom ni najbolj naklonjeno, predvsem zaradi obilice dežja, pa so že opravili glavnino terenskega dela na Prešernovi ulici in se bodo umaknili gradbincem, ki polagajo komunalno infrastrukturo. Seveda pa arheologe čaka še poglobljena analiza vseh najdb. Na slovenski kulturni praznik pa sta arheologa Luka Rozman in Rok Bremec med različnimi plastmi popeljala kar dve skupini Ajdovcev, ki jih zanima zgodovina njihovega mesta. Izvedeli so, da je bila vojaška utrdba skrbno načrtovana in je imel vsak gradbeni poseg svoj namen. Obzidje, temelji so med stolpom št. 12 in nekdanjim Pekom lepo vidni, naj bi bilo visoko 8 metrov, obkrožal ga je obrambni jarek z vodo iz Hublja in Lokavščka. Glavni ulici (kardo in dekumana) sta po običaju potekali v smeri sever – jug in vzhod – zahod. Dosedanje raziskave v Kastri so potrdile skrb Rimljanov za higieno – tako z natančnim sistemom kanalizacije po mestu kot tudi z javnimi kopalnicami, ki so bile namenjene tudi druženju.

Ajdovci so lahko iz različnih plasti razbrali različne faze v rasti mesta in bili začudeni, da se v zgornjem delu Prešernove zgodovina zrcali dokaj plitko in tik pod površjem (nekdanjim asfaltom). Prav zato so kasnejši gradbeni posegi močno zarezali v rimske čase in zato tudi ne preseneča sorazmerno malo najdenih artefaktov. Nekaj novčičev, fibul, drugih kovinskih predmetov, pa keramike in tegul so arheologi tudi pokazali radovednim obiskovalcem, predno gredo predmeti v podrobnejšo obdelavo.