Načelniki smo pri tabornikih nekakšni 'izvršni direktorji'. Skrbim za takšne pogoje, ki omogočajo naše  osnovno poslanstvo – vzgojo otrok in mladih v odgovorne državljane, ki jim skrb za skupnost ni tuja. Na operativni ravni skrbim za delo strokovne službe ZTS in usklajeno delo izvršnega odbora in s tem resornih načelnikov, ki pokrivajo področja programa za mlade, vzgoje in izobraževanja, mednarodnega sodelovanja, financ in odnosov z javnostmi. Kljub temu, da sem vsakemu od njih povedal, da so ključni ljudje na svojih področjih in v njihove odločitve ne bom posegal, sem še vedno tisti, ki je kriv, ko gre kaj narobe.

Koliko pa je teh 'profesionalnih tabornikov', zaposlenih v strokovni službi organizacije?

Taborniki smo prostovoljska organizacija, vključno z vsemi funkcionarji na zvezni ravni. Kljub vsemu pa imamo zaposlene strokovne sodelavce, ki redno pokrivajo področja. Ko sem prevzel vodenje organizacije, je bilo v njej zaposlenih 5 sodelavcev, danes jih je 12. Na to okrepitev strokovne službe sem zelo ponosen. Z zniževanjem nekaterih stroškov in pridobivanjem novih sredstev smo uspeli za več kot dvakrat povečati 'pisarno', kot pravimo strokovni službi pri tabornikih, kar posledično pomeni bistveno več opravljenega dela in hitrejšo rast organizacije.

Koliko je sploh še mladih, ki jih pritegne narava?

Zanimivo, kljub vedno večji individualizaciji mladih v potrošniški družbi, ki jo živimo, beležimo v zadnjih letih hitro rast članstva, skoraj 10 odstotkov na leto. Prišli smo do točke, kjer določeni rodovi ne uspejo več sprejemati novih članov medse, saj imajo premalo usposobljenih kadrov za vodenje. Na čakalnih listah je v večjih mestih tudi po 50 otrok. Da bi jim čim hitreje omogočili vključitev v taborništvo, smo pospešili izobraževanje najpomembnejših kadrov pri tabornikih – to so vodniki, ki skrbijo za otroke od mladih nog pa do takrat, ko sami postanejo vodniki. Prav letos smo tudi začeli s pospešenim ustanavljanjem novih rodov na območjih, kjer tabornikov še ni. Pričakujem, da bomo do decembra vzpostavili vsaj 7 novih tabornikih društev, največ na vzhodu države, kjer je sicer taborništvo precej slabše razvito kot na zahodu in v osrednji Sloveniji.

Avgusta vas čaka še en velik izziv ...

Taborniki smo člani svetovne skavtske organizacije, ki združuje več kot 28 milijonov članov po celem svetu. Avgusta letos pa gostimo 40. Svetovno skavtsko konferenco. Glede na število udeležencev (kar 1300) bo to eden  večjih dogodkov  v Sloveniji sploh. Ne spomnim se, da bi se pri nas kdaj zbrali udeleženci iz kar 130 držav sveta. Naloga konference je preučiti smernice delovanja skavtskega gibanja po vsem svetu, določiti politiko svetovne organizacije in sprejeti ukrepe, ki so potrebni za širjenje gibanja.

V Ajdovščini?

Če bi imeli prostor, kamor bi lahko dali 1300 udeležencev, bi se seveda pretrgal, da bi kongres pripeljal v Ajdovščino. Edini možen prostor za takšno množico je Gospodarsko razstavišče v Ljubljani. Za nočitve pa smo za teden dni že zakupili 5 hotelov v centru. V šali lahko rečem, da delegati, ki prihajajo v Slovenijo iz drugih držav, že dolgo niso videli šotora. Bomo pa v okviru spremljevalnega programa pripeljali nekaj avtobusov gostov na ogled naše doline.

Niste taborniki tisti, ki se izogibate hotelov s petimi zvezdicami?

V Sloveniji, pa tudi v večini Evrope, smo na vodstvenih položajih večinoma mladi, ki si seveda ne moremo privoščiti bivanja v luksuznih hotelih. To pa v nobenem primeru ne velja za Azijo, Ameriko in druge kontinente. Ta konferenca predstavlja za Slovenijo tudi priložnost za krepitev diplomatskih in gospodarskih stikov, saj kot delegati posameznih držav prihajajo k nam pomembni predstavniki gospodarstva, politične in akademske sfere ter celo člani kraljevih družin. Njihova prisotnost potrjuje, da smo taborniki res organizacija, ki vzgajamo voditelje prihodnosti.

To je bilo tudi glavno sporočilo Larsa Kolinda, izjemnega gospodarstvenika, ki je Slovenijo na vaše povabilo obiskal lani. Kolind je v svoj holding in multinacionalke vpeljal 'unboss' koncept, ki ga prakticirate prav pri tabornikih.

Drži. Ta koncept 'brez šefa' je tisti, ki ga mladi pri tabornikih osvojijo. Ne postavljamo hierarhičnih piramid voditeljev in šefov, ampak vzgajamo mlade za sprejemanje skupnih odločitev, za katere nosijo odgovornost kot skupina. Tako smo letos uvedli nov program, ko otroke vse od vpisa med tabornike navajamo na prevzemanje odgovornosti in soodločanje. Trdno verjamem, da imamo napreden program vzgoje otrok in mladih v takšne odrasle, kot jih družba krvavo potrebuje.

Z vašimi intervencijami ob letošnjem žledu in akcijo Obnovimo slovenske gozdove ste dokazali prav to.

Z naravo se taborniki seveda najbolj poistovetimo. Ni lepšega, kot prebiti noč ob tabornem ognju, kitari in s pesmijo, daleč proč od prehitrega sveta. Takrat se čas kar malce zaustavi. Narava je za tabornike tisto okolje, lahko bi rekel celo orodje, ki ga uporabljamo za krepitev naših spretnosti in veščin. Predvsem pa tisto okolje, kjer lahko oblikujemo vrednote strpnosti, skrbi za sočloveka, solidarnosti, miru in razumevanja. Ker naravo potrebujemo za naše delo, je seveda pomemben del naše dejavnosti tudi skrb zanjo. Letošnji žled jo je precej uničil, zato smo junija pod strokovnim vodstvom Zavodom za gozdove sprožili akcijo Obnovimo slovenske gozdove. V njej zbiramo donacije preko SMS sporočil – poslano geslo 'gozd' na številko 1919 pomeni donacijo v višini enega evra. Ta en evro pa eno sadiko, ki jo bomo v veliki prostovoljni pogozdovalni akciji zasadili jeseni.

Kaj pa ajdovski taborniki?

Izjemno vesel sem, ko spremljam napredek v Ajdovščini. Število članov se je v zadnjih letih močno povečalo, prav tako tudi aktivnosti, v katere so taborniki vpeti. Izkazali so se kot ena ključnih civilnodružbenih organizacij v občini, brez katere si ne moremo predstavljati kar nekaj dogodkov v občini in regiji. Ocenjujem, da so eden najuspešnejših rodov v Sloveniji, kar je potrdil tudi letošnji državni mnogoboj, ki so ga gostili. Po zelo dolgem času se je na mnogoboju zbralo več kot 600 tekmovalcev. Predvsem pa sem vesel, ker vidim vedno nove mlade, ki prevzemajo odgovornosti v društvu, starejši pa jim dajejo podporo. Letos bodo programsko uspešno leto okronali tudi z odprtjem novega objekta ob taborniškem domu na Kovku.

EP