Čeprav so cilji Evropskega zelenega dogovora, še posebej pa Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije še zelo daleč in se zdijo v zastavljenih rokih neizvedljivi, posledice že čutimo.

Opuščanje fosilnih goriv pri ogrevanju in uvajanje e-mobilnosti bo vplivalo tudi na gospodinjstva. Predvideva se drastično povečanje potrebe po električni energiji, čemur pa ni dorasla niti proizvodnja električne energije, še manj pa sposobnost omrežja, ki ga dodatno obremenjujejo težnje po postavitvi čimvečjega števila zasebnih sončnih elektrarn. 'Zeleni prehod' ne bo poceni, pravijo energetski strokovnjaki.

Z novimi cenami v letošnjem letu (ki veljajo za deset odstotkov porabljene električne energije) nam je vlada sporočila, kakšne cene lahko pričakujemo po 1. 1. 2025. Izračuni pokažejo skoraj 40 % povečanje cen dražje tarife in približno 75 % podražitev cenejše tarife. Že v drugi polovici letošnjega leta pa se nam obeta tudi nov način obračunavanja omrežnine. Namen slednjega je predvsem spodbuditi uporabnike k prilagajanju porabe električne energije času, v katerem se predvideva manjša obremenitev električnega omrežja. Sistem predvideva pet cenovnih blokov, razdeljenih v dve sezonski obdobji, po katerih se bo na novo določala omrežnina v različnih delih dneva.

Kako se odzvati na napovedane spremembe z ozirom na gospodinjski proračun, pri tem pa imeti v mislih tudi podnebne spremembe, na katere vsi vplivamo, o stanju na področju proizvodnje električne energije v Sloveniji, nekaterih pasteh zelenega prehoda predvsem z vidika nekaterih obnovljivih virov, nam je v nazornem predavanju pojasnil ing. elektrotehnike Ivo Kobal. Polna dvorana obiskovalcev v večnamenskem prostoru na Ustju je pokazala, da so ta vprašanja aktualna in zelo pereča.

KS Ustje