Smo ena od treh držav z največjim deležem mladih do 35. leta, ki živimo pri starših. Seveda ni s tem nič narobe, če si mladi tako želimo živeti, problem nastane, ko smo prisiljeni tako živeti. Mladi lahko, ob tako imenovanih ''prekernih'' zaposlitvah, kar pozabimo na nakup stanovanja. Najbolj žalostno pa je, da lahko ob nenormalno visokih tržnih najemninah in ekstremno nizkih in nezanesljivih plačah ter neurejeni najemniški politiki pozabimo tudi na selitev na svoje. Danes je velika večina mladih ''na svojem'' v prizidku ob hiši staršev ali v zgornjem nadstropju. Redki srečneži pa so na svojem, v stanovanju, ki so ga njihovi starši kupili ob Jazbinškovem stanovanjskem zakonu iz leta 1991, v stanovanju ali hiši, ki so jo podedovali ali pa na svojem živijo povsem po študentsko, s kopico stanovalci v eni od lukenj, ki se za nenormalno visoko najemnino oddaja nekje v centru mesta. 

Tako se kot ena od možnosti rešitve stanovanjskega problema vedno bolj na glas pojavlja stanovanjska kooperativa, seveda za skupino ljudi, ki si na tak način in v taki obliki želijo živeti.

Stanovanjska kooperativa je:

Neprofitna organizacija, katere namen je zagotavljanje stanovanj po najugodnejši ceni za svoje družbenike oz. člane.

Demokratična organizacija, ki deluje po načelu skupščine, v kateri ima vsak družbenik en glas.

Organizacija, ki zagotavlja vmesno obliko stanovanj med tradicionalnim najemom in lastništvom: kooperativa je lastnik stavbe in prevzema odgovornost, kooperanti so formalno najemniki, vendar so vključeni v odločanje in volijo upravo kooperative.

Gospodarska družba, v kateri je vsota vplačanih premoženjskih deležev družbenikov njen kapital.

Družbeno odgovorna organizacija, ki spodbuja željo po družbeni povezanosti, izmenjavo in sožitje med kooperanti, solidarnost med vsemi in občutek za skupno odgovornost. Njeni vrednoti sta tudi skrb za okolje in trajnostni razvoj nasploh.

Kako konkretno pa lahko pridemo do stanovanjske kooperative:

Iskalci stanovanj se povežejo in ustanovijo kooperativo – zadrugo;

V sodelovanju z lokalno skupnostjo se lahko dogovorijo za lokacijo stanovanjske stavbe pod ugodnimi pogoji (dolgoročni najem);

Pripravi se projekt stavbe in vnaprej predvidi strukturo stanovalcev;

Skladno s predvideno strukturo stanovalcev med svojimi člani se izbere zainteresirane bodoče stanovalce; prednost imajo tisti, ki so prej postali člani kooperative;

Najame se dolgoročni hipotekarni kredit;

Zgradi ali obnovi se stavbo;

Stanovalci se vselijo in plačujejo stroškovno najemnino (odplačevanje kredita, stroški vzdrževanja, amortizacije in upravljanja).

Vse to povsem konkretno in že na samem začetku pomeni nešteto sestankov in srečanj ter vloženega veliko truda, časa in dobre volje zadružnikov, toda na koncu pa resnično bivanje na svojem, v skupnosti, pri oblikovanju katere si sam sodeloval, kar prinese višjo kakovost tvojega bivanja, varnejše bivanje ter na koncu tudi cenejše bivanje, saj so najemnine v takih stanovanjih nižje ter stabilnejše. Najpomembnejše, kar je potrebno poudariti, pa je skupnostno bivanje, po načelih stanovanjskih kooperativ, ki so: kolektivno in demokratično upravljanje zgradb; socialna kohezija; trajnostni razvoj ter transparentnost cene izgradnje kot tudi izkoristka prostora.

Ni res da v španoviji še pes crkne, vse je odvisno od psov, ki v španoviji živijo.

Mladinski svet Ajdovščina