Če je šlo torej v začetku za poslovno priložnost in da si gostje oz. turisti zdravo hrano v lokalih lahko privoščijo, pa gre sedaj za idejo, da se z zdravo hrano še toliko bolj oskrbi naše najmlajše, se pravi v vrtcih in šolah. Občina Ajdovščina se je zato odločila, da bo spodbujala porabo domače hrane v javnih zavodih na svojem območju. Toda v naši državi ni vse tako enostavno, kot se najprej zdi. Že sistem javnega naročanja je birokratska križanka, ki bi jo tako lokalni pridelovalci kot ekonomi javnih zavodov težko rešili. Na srečo se je Zakon o javnem naročanju v svoji novejši, že tretji različici (ZJN-3) vsaj toliko spremenil, da ni vedno odločilna cena (v tem primeru bi kmetje v primerjavi z veletrgovci že v startu pogoreli), pač pa je v ospredju kakovost. Več točk dobijo živila, ki izpolnjujejo parametre višje kakovosti - da so denimo iz ekološke pridelave, brez aditivov …

Če hočejo priti domači kmetje na razpisih vsaj blizu trgovcem, je treba naročila 'razbiti' na posamezne sklope. To seveda pomeni ogromno dodatnega dela za uslužbence javnih zavodov. Toda v občini so prepričani, da so dolgoročne koristi več kot otipljive. Projekt namreč ob osnovni ideji, se pravi zdravi prehrani za najbolj ranljive skupine ljudi, na stežaj odpira vrata novim (zelenim) delovnim mestom. Zato bo projekt Kilometer nič bo vodil Oddelek za gospodarstvo in razvojne zadeve občine Ajdovščina.

Pri tem občina računa tudi na pomoč državnih služb, kot je kmetijska pospeševalna služba. Dobave morajo biti konstantne in dovolj velike, zato je strokovna pomoč kmetom pri načrtovanju pridelave, uporabi ustreznih tehnoloških postopkov in kontroli kakovosti še kako dobrodošla. Nenazadnje je potrebna tudi ustrezna motivacija.

Že samo hiter vpogled v jedilnike na eni strani in ponudbo lokalnih pridelovalcev hrane na drugi pokaže, da je razkorak med povpraševanjem in ponudbo velik in je v tem trenutku možnosti za sodelovanja bolj malo. Toda zadeva se lahko spremeni, če bodo kmetje začutili priložnost za rentabilno pridelavo tudi tistih vrst sadja in zelenjave, ki jim sicer ne posvečajo veliko pozornosti.

Mleko in mlečne izdelke, med, krompir, češnje, marelice, breskve, najbrž tudi solato bi domači kmetje lahko brez večjih težav zagotovili, toda jedilniki v vrtcih in šolah vsebujejo še vse kaj drugega.

Po izkušnjah iz vrtca v Kranju, kjer se s tem ukvarjajo že dve leti, bo iz lokalnega okolja težko zagotoviti kaj več kot tretjino potrebne hrane. V kuhinji uporabljajo približno 800 različnih živil. Kot primer – že pri rdeči pesi lahko nastopi težava – kranjski vrtec za 1700 otrok, ki je resda za tretjino večji od ajdovskega (dobrih tisoč otrok), potrebuje 350 kg rdeče pese (za en dan).

Lokalno hrano podpirajo tudi smernice za prehranjevanje otrok v javnih izobraževalnih ustanovah, ki govorijo o vključevanju sezonske in lokalno pridelane hrane v jedilnike. Upoštevati je treba še prehranjevalne navade kraja in vključiti tradicionalne jedi. Tako se lahko v jedilnike vključi ekološka, sezonska in integrirana živila, ki so takrat pri kmetih na voljo. Seveda je treba jedilnike tedensko prilagajati.

Projekt bo potekal v več fazah. Za začetek bodo vanj vključeni Otroški vrtec Ajdovščina, Osnovna šola Otlica in Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina. Občina bo z njimi sklenila pogodbo o projektnem sodelovanju.

Skratka – Kilometer 0 zasleduje najmanj dva cilja – da bi imeli lokalni pridelovalci hrane več možnosti za sodelovanje na razpisih, koristniki prehrane v javnih zavodih pa bolj kakovostno hrano po konkurenčnih cenah.

ep