Dobro uro in pol dolgo predstavo v domači sobi odpre Janez Krivic, upokojeni profesor in pisatelj, ki v prazničnem novoletnem času precej osamljen bivši ženi po telefonu sporoča, da se mu godijo same krivice in se bo zato ubil. Potegne pištolo – pok. V nadaljevanju sporoči v slušalko: »A vidiš, ubil sem se.« Dvorana seveda v smeh. Nekdanja žena Vesna, ki profesorju uide z mlajšim in v tistih rečeh aktivnejšim Ljubom Topičem, je sita negodovanja svojega bivšega in mu zato pošlje čistilko Marijo. Kaže, da ga ta edina razume in verjame, da je krivično, da mu je urednik na založbi spet zavrnil njegov najnovejši roman – ki seveda govori o krivicah. A Vesnin namen je, da bi se njen nekdanji mož, ki je starejši dobro situiran gospod, in mlajša mati dveh otrok, ki se težko prebija skozi življenje, zbližala in kljub »intelektualnim preprekam« poročila. Načrt že skoraj uspe, a čistilkina preprosta logika na koncu zmaga, saj je kmalu jasno, da je nekdanjo profesorjevo ženo pri vsem skupaj vodila le njena osebna korist.

Na odru so komedijo odigrali Silvan Bratož v vlogi upokojenega profesorja Janeza Krivica, Ivica Petrič v vlogi profesorjeve bivše žene, Lucija Žgur v vlogi čistilke Marije in Marjan Vovk v vlogi Ljuba Topiča. Močni aplavzi med predstavo in ob koncu predstave so vse igralce nagrajevali.

Predstava ponuja veliko življenjskih resnic o medsebojnih odnosih in sobivanju. Večer je bil sproščen, poln smeha in še bolj poseben, ker so igralci komedijo odigrali v domačem vipavskem narečju.

Ob koncu predstave smo se z minuto molka poklonili pokojnemu režiserju Valterju Pipanu.

Anja Godnič