Med 2. in 4. februarjem smo se učiteljice OŠ Dobravlje v okviru projekta Erasmus+ KA122 SCH udeležile strokovne mobilnosti v Belgiji. Obisk je potekal v flamskem delu države in je bil usmerjen v poglobljeno spoznavanje organizacije pouka, sistemov podpore učencem ter načrtnega razvijanja temeljnih znanj, predvsem bralne pismenosti. Mobilnost je del večletnega razvojnega projekta na področju splošnega šolskega izobraževanja, financiranega s strani Evropske unije.

Belgijski šolski sistem je razdeljen na tri jezikovne skupnosti, flamsko, valonsko in bruseljsko, pri čemer ima vsaka svoj izobraževalni okvir. V flamski regiji izobraževanje temelji na jasno strukturiranem kurikulu, postopnem nadgrajevanju predznanja ter visoki stopnji strokovne avtonomije šol. Poseben poudarek namenjajo zgodnjemu razvoju jezikovnih, matematičnih in kognitivnih spretnosti, ki jih sistematično utrjujejo skozi vsa leta šolanja. Takšen pristop se odraža tudi v visokih dosežkih belgijskih učencev v mednarodnih raziskavah znanja, zlasti na področju matematike, finančne in bralne pismenosti.

Strokovni program se je začel na DHOS Brugge HIVO West-Vlaanderen, organizaciji, ki nudi strokovno podporo učiteljem in šolam. Predstavljen je bil flamski šolski sistem ter koncept pomena predznanja kot temelja za uspešno učenje. Gostitelji so poudarili, da učenci lažje razumejo zahtevnejše vsebine, kadar imajo trdne temelje, zato sistematično vlagajo v zgodnje opismenjevanje in razvoj osnovnih spretnosti.

V nadaljevanju smo obiskale osnovni šoli Spanjeschool in Sint-Jozefschool, kjer smo neposredno opazovale pouk. Šolski dan traja od 9.00 do 16.00, z daljšim odmorom za kosilo. V tem času nadzor nad učenci prevzamejo plačani prostovoljci, učitelji pa čas namenijo strokovni izmenjavi informacij, timskemu načrtovanju ter refleksiji. Takšna organizacija krepi sodelovalno kulturo in omogoča sprotno reševanje pedagoških izzivov.

Na obeh šolah izstopa sistematičen pristop k razvijanju bralne pismenosti in skrbi za flamski materni jezik. Branje spodbujajo z različnimi oblikami dela: branjem v paru, individualnim branjem z učiteljem ter medvrstniško pomočjo, kjer starejši učenci redno berejo mlajšim. V šolski prostor so vključeni tudi prostovoljci, ki sodelujejo pri bralnih dejavnostih in preverjanju napredka. Na podlagi rezultatov učence dodatno usmerjajo in individualno podpirajo. Posebna pedagoginja se posveča učencem z izrazitejšimi težavami pri opismenjevanju, pri čemer uporabljajo računalniške programe in natančno oblikovane protokole spremljanja napredka. S tem učinkovito zmanjšujejo vrzeli v znanju med učenci.

Velik poudarek namenjajo tudi predšolskemu obdobju. V vrtcih načrtno razvijajo finomotoriko, grafomotoriko, razvrščanje ter socialne spretnosti, prehod med vrtcem in šolo pa je strokovno usklajen. Poseben simbolni pomen ima praznik v prvem razredu, ko učenci usvojijo vse črke, kar dodatno krepi njihovo motivacijo za branje.

Obiskale smo tudi šolo Spermalie Brugge, namenjeno učencem z večjimi primanjkljaji na področju sluha, govora, vida ter avtizma. V Belgiji so šole za učence s posebnimi potrebami organizirane glede na vrsto primanjkljaja, delo pa je prilagojeno specifičnim potrebam posameznih skupin. Predstavljene so bile specializirane didaktične rešitve, med drugim pripomočki za brajico ter taktilna učna gradiva, ki omogočajo multisenzorno učenje.

Mobilnost nam je omogočila poglobljen vpogled v sistematičnost in premišljenost flamskega izobraževalnega prostora. Pridobljene izkušnje in nova strokovna spoznanja predstavljajo dragoceno izhodišče za nadaljnji razvoj ter razmislek o prenosu dobrih praks v domače šolsko okolje.

Besedilo in foto: Kaja Slokar, OŠ Dobravlje