»Čebelice, čebelice, ve moje ste prijateljice …« Le kdo ne pozna ponarodele pesmi Lojzeta Slaka z naslovom 'Čebelar«? Čebela je edina udomačena žuželka. Tako radi jo imamo, da rečemo, da umre. Na predlog Slovenije praznujemo 20. maja svetovni dan čebel, na rojstni dan očeta čebelarstva Antona Janše.

Ta mesec smo s krožkom Spoznavanje narave Društva Most obiskali dobravskega čebelarja Stanka Čuferja. Megleno jutro se je razvilo v vetroven, sončen dan. Imeli smo srečo. Dovolj se je ogrelo, da so čebele izletavale iz panja. Stanko nam je povedal veliko zanimivosti iz življenja čebel. Poleti vozi večino panjev na Hrušico, kjer nabirajo hojev in smrekov med, ki po nastanku in sestavi ni enak cvetličnemu. Ste vedeli, da ena čebela pridela v svojem življenju le za eno žličko medu? A v enem panju jih je na desettisoče. Ko se izleže mlada matica, mora stara 'od hiše'. Z delom čebel se odpravi ven in poišče novo bivališče. Čebelar roj ogrebe in spravi v prazen panj. Troti- samci- pa so potrebni le za oploditev matice, kasneje pa poginejo od lakote. Jeseni lahko čebele, če nimajo paše, oropajo drug panj. Imajo pa tudi svojo policijo, ki varuje vhod v panj. Mlade čebele čistijo panj in negujejo zalego. Šele po treh tednih začnejo nabirati medičino in po nadaljnjih treh umrejo. Zimske čebele pa preživijo tudi šest mesecev in ohranijo družino čez zimo. Čebele tudi zbolevajo. Predvsem za varojo, zajedavsko pršico, ki najraje zajeda zalego. Stanko zdravi čebele izključno na biološki način. Panje je potrebno redno pregledovati, pozimi tudi krmiti s sladkorjem. Kako se prepozna sestavo medu, pa 'krščen'/umetni med? Pri čebelarju Stanku je kvaliteta zakon. Naravno pridelan med, pa propolis in še kaj.

Po ogledu čebelnjaka in zadostitvi našim številnim vprašanjem nas je Stanko povabil na pokušino različnih sort medu ob imenitnem sladkem kruhu. Seveda so naše članice nabavile tudi medeno zalogo za domov. Prisrčna hvala prijaznemu čebelarju, nekdanjemu učitelju, ki svoje znanje predaja še naprej.

Irena Breščak