Mačja ušesa so rod lepih, ogroženih kukavičevk. Njihovi cvetni listi spominjajo na mačja ušesa. Od tod rodovno ime. Medena ustna cveta, na kateri pristane opraševalec,  pa je na hitro podobna kožekrilcu – čebeli, osi, čmrlju … Žuželke dobro vidijo barve, natančne oblike pa ne - zaradi sestavljenih mozaičnih oči. Ko sede samček na cvet 'svojega' mačjega ušesa, ki spominja na samičko in tudi diši kot samička, se skuša z njo spariti. Seveda ne gre in 'razočarani' ljubimec odleti tudi brez medičine - ki ga te kukavičevke nimajo – in s kepo peloda, ki se mu je prilepila na glavo. Ko pade na finto drugič, pusti na pestiču pelod in opraši rastlino. Slednjič sicer mora priti do prave samičke, sicer bi njegova vrsta izumrla. Gre pravzaprav za zajedalski odnos, saj mačje uho 'izkoristi' opraševalca, mu pa ne nudi nagrade – medičine. Nekaj naših vrst: čebeljeliko mačje uho (Ophrys apifera), čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea), osjeliko mačje uho (Ophrys sphegodes) ...

Irena Breščak, Planinsko društvo Ajdovščina