Občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Ajdovščina
DANES
14°C
5°C
JUTRI
13°C
3°C
Oceni objavo

Dan, ko je padla rapalska meja

Piše Andrej Bolčina

Državni praznik, dan vrnitve Primorske matični domovini, praznujemo 15. septembra, ker je treba spoštovati pravni red, mednarodne pogodbe in druge pravne akte, ki so de jure določili, kateri deli Julijske krajine bodo po II. svetovni vojni pripadali takratni SFRJ – Sloveniji. Tako je določila pariška mirovna pogodba z Italijo, ki jo je podpisalo 21 držav, tudi Jugoslavija in je stopila v veljavo 15. 9. 1947. Tako je zapisano. In to tudi spoštujemo.

Ampak moj spomin hrani tudi tisto, kar »ni zapisano«, je pa globoko zasidrano v mojem srcu, v moji duši, kakor temu rečemo. Kapitulacija Italije, 8. septembra 1943, je nam Primorcem odprla poti, ki so vodile v domovino, k matičnemu narodu, živečem onkraj meje v drugi državi. In ta meja je padla. Ni je več bilo (de facto), ker so jo zapustili njeni varuhi. Ozemlja Primorske ni zapustila le italijanska vojska, ki je razpuščena bežala z Ljubljanske pokrajine, temveč tudi ves upravno – politično - oblastni aparat, vključno z mejnimi organi (milizia confinaria).

In že je za vogalom čakal drugi, še okrutnejši okupator, da bo zasedel »svobodni del« naše domovine. Primorci smo takrat stopili v bran in se združeni v partizanskem IX. korpusu z vsemi sredstvi uprli ponovni okupaciji naših domov. Znana je goriška fronta. Barikade na cestah od Postojne do Gorice, od Bovca do Idrije pa so preprečevale nemoteno napredovanje sovražnika. Primorci smo branili to »malo svobodo«.

Sprašujem »domoljube in druge goreče branitelje slovenstva« tam v ljubljanski pokrajini (Provinzia di Lubiana), kje ste bili v tako odločilnem trenutku, da bi se uprli zavojevalcem, ki so vdirali na »nikogaršnje ozemlje«? Samo en majhen odpor mi dokažite. En majhen odpor proti nacistični falangi, ki je hudičevo resno mislila, in tega niti niso skrivali, opraviti etnocid nad Slovenci, pa vam bom verjel, da je bilo v vaših dušah vsaj kanček domoljubja.

Pajdašenje z italijanskim okupatorjem skušam razumeti, ker je bilo takrat »javno mnenje« pod propagandnim vplivom: »vojska, ki prijaha iz države, kjer živi tudi papež, je božja in ne more biti zločinska? Ampak ta vojska se je razsula, bežala je in svoje varovance pustila v nemilosti. Ob razpadu italijanske vojske je bil čas za združen odpor proti nacistični falangi, ki je širila svoje požigalsko-morilske lovke z Gorenjske in Štajerske na preostali del takrat »svobodne« Slovenije. Ampak samooklicani rodoljubi (vaške straže-ali MVAC) so se odločili drugače. »Razhajkani« in brezglavo izgubljeni so čakali, dokler jih ni novi gospodar nacistični SS general ponovno organiziral, jih oborožil in opremil ter vključil v SS policijske formacije in jim dodelil lepo slovensko ime SLOWENISCHE LANDWER.

Ponovno sprašujem današnje zagovornike t. im. »taktične kolaboracije«, ki trdijo, da je bil partizanski odpor nesmisel, brezupen. Isti ljudje v en glas trdijo, da je odpor Ukrajincev proti agresiji Ruske federacije upravičen. Že miroljuben klic k miru so ti ljudje pripravljeni razglasiti v podporo Putinu. Kje je tu logika, spoštovani gospodje? V obeh primerih je bil odpor brezupen.

Ampak agresiji se je treba upreti. Tudi tako, da si prizadevamo za mir. Kadarkoli: 1941, 1943, 1991 ali 2022, če bo treba.

Strinjam se s tistimi, ki trdijo, da je bil partizanski odpor brezupen. Ampak še bolj brezupna je bila služba in pomoč okupatorjevi vojski. Partizanski odpor je »rapalsko« mejo porušil, ali vsaj bistveno premaknil, če je komu to všeč, ali pač ne. »Taktična kolaboracija« pa bi slovenske meje zbrisala z zemljevida, ker tudi Slovenije ne bi bilo. Razmišljati in na »skrivaj« govoriti o združeni Sloveniji ni dovolj, spoštovani gospodje. V odločilnem trenutku se je treba za domovino boriti, tudi z orožjem.

TUDI TO SO SPOMINI, SPOŠTOVNI PRIČEVALCI TAM NA RTV SLOVENIJA.

Andrej Bolčina, 8. septembra 2022

Oglejte si tudi