Nedeljsko jutro, umito in sveže. Osameli oblaki so se še sprehajali po nebu, vendar žareča krogla na vzhodu je napovedovala lep dan. Lokomotiva s prepolnimi vagoni je rezala mrzel zrak po Soški dolini. Bohinjske gore so se že pokrile z belo kapo.

Pohodniki smo se, pod okriljem Planinskega društva Ajdovščina, namenili v Zakojco, kajti KTT Društvo Baška dediščina je organiziralo 12. Pohod po Bevkovi poti.

V Hudajužni se nas je zbralo veliko pohodnikov iz različnih krajev. Organizatorji so nam pripravili tople besede in sladek pozdrav. Hitro smo zagrizli kolena in jo mahnili proti cilju. Pot so nekajkrat prekinili domačini, ki so nam prebrali odlomke iz Bevkovih črtic, torej lepota narave in prijaznost ljudi sta nas spremljali cel dan.

Bevkova domačija je bila praznično odeta. Zastavi sta pozdravljali praznik in pohodnike, ki smo prišli iz različnih smeri. Tudi gorečke so se bohotile na majhnih oknih, skozi katera je Bevk kot otrok opazoval naravo, posebno v snežni odeji.

V notranjosti hiše, pri Volarjevih, so bili razstavljeni predmeti iz pisateljevega otroštva. Posebno mesto je imel čevljarski stol, kajti pri Volarjevih se je več rodov vlekla dreta. Tudi tega dne nas je pričakal čevljar iz Poljanske doline in nam predstavil svoje delo. Soba s pisateljevimi deli je dokazovala bogat pisateljev opus.

Kulturni program je dihal domačnost, veselje in ljubezen do slovenske zemlje in slovenskega jezika.

Bevkov kruh iz krušne peči, z zaseko namazan, je bil plačilo za našo pot.

Ko sem se ustavljala pri Bevkovih delih, se mi je v mislih slikala podoba čokatega pisatelja s črnim klobukom, s širokimi krajci, in v črnem, daljšem plašču, ki je z velikim veseljem obiskoval učence po različnih šolah Slovenije, tudi v primorskih šolah je bil pogosto gost, in učence je navduševal za branje. Nagovarjal jih je s svojimi vragolijami, toplino in domišljijo, ne nazadnje tudi z lepim jezikom. Na šolah je bil vedno praznik ob njegovem obisku, podeljeval je namreč bralne značke pridnim bralcem.

Težko razumemo, da ne more njegova beseda nagovoriti tudi današnjih učencev, zato smo si tudi naslov letošnje poti - BEVK IN MLADI - razlagali vsak po svoje. Menim, da imajo Bevkovi pastirci, Lukec, Tonček in … tudi današnjemu bralcu povedati marsikaj zanimivega, veselega iz pisateljevega življenja, saj kar 36 črtic govori o njegovem otroštvu, ki je bilo veselo in žalostno, kakor je naneslo. Sočen jezik, bogata domišljija in mnoge otroške vragolije bi lahko polepšale otroštvo tudi marsikaterega današnjega otroka.

Ko se je poslavljal dan, smo zapuščali Baško grapo, ozek in stisnjen svet med Petrovim Brdom in Bačo pri Modreju. Svet je vseskozi ujet v varno naročje gora, na eni strani pod Bohinjsko-Tolminske gore, na drugi pod Porezen, Kojco in Šentviško planoto.

Irena Šinkovec, PD Ajdovščina