Barbara in Samo sta kot gosta Našega večera nastopila že pred leti in tako kot takrat tudi letos navdušila z izvrstnim obvladovanjem glasbenih inštrumentov. Tokrat sta, kot sta želela povedati tudi v naslovu večera, predstavila predvsem svoje glasbene aranžmaje, s katerimi se v zadnjem času veliko ukvarjata.

Na začetku tokratnega Našega večera sta najprej spregovorila o svoji dosedanji glasbeni poti, o čemer lahko veliko izvemo tudi na njuni skupni spletni strani »Samo in Barbara«. Barbara je doma iz Ajdovščine, kjer je tudi obiskovala glasbeno šolo Vinka Vodopivca, sedaj pa je študentka viole na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Ustvarja v različnih orkestrih in mnogih komornih zasedbah, med njimi tudi v duu s Samom, ki prihaja iz Senožeč in je, čeprav vsestranski glasbenik, predvsem izjemen kitarist in vokalist. Oba z Barbaro sta poudarila, da ju v zadnjem času navdušuje predvsem jazz, vendar se oba posvečata tudi drugim glasbenim zvrstem; Samo pravi, da ima vsak žanr dobre in slabe primere, zato se mu zdi krivično trditi, da je pravi samo en. Sama navdušuje tudi petje a cappela, kar ga je za več let popeljalo v zasedbi Perpetuum Jazzile in Kreativo. Oba z Barbaro svojo izjemnost izkazujeta tudi z aranžiranjem skladb.

Njun gost Dominik Štrucelj, doma iz Bele krajine, pa se je predstavil z »inštrumentom«, ki ga nimamo prilike slišati vsak dan. Pravzaprav je njegov inštrument glas, ki pa v tehniki beatbox ustvarja oziroma oponaša zvoke instrumentov. Dominik nam je povedal, da se je beatbox začel v Ameriki, ko so glasbeniki najprej oponašali trobento, nadaljevalo pa se je z drugimi instrumenti, predvsem tolkali.

V zanimivem poznem popoldnevu smo poslušalci lahko prisluhnili izjemnim glasbenim izvedbam, tako solističnim kot kombinaciji različnih glasbil (Samo je igral tako na kitaro kot tudi na kahon, v zadnjem času vedno bolj popularno tolkalo), tako klasičnim kot jazzovskim skladbam, poleg tega pa nas je vse navdušil po eni strani profesionalen, po drugi pa sproščen, tako rekoč kramljajoč pogovor med glasbeniki samimi kot tudi z nami v avditoriju. Večer, vreden ponovitve.

Bojana P. Kompara