Logo MojaObčina.si

Ajdovščina

JUTRI
13°C
2°C
PON.
13°C
6°C
Kmetijstvo, Lov in ribolov

LOVSKA DRUŽINA KOZJE STENA

Število glasov: 0

Predstavitev

Ko se naključni turist v zgornji Vipavski dolini ozre na strmo pobočje, ki se širi med Čavnom in Colom, verjetno ne sluti, da se za robom skriva čudovita planota kjer bivajo Gorjani. Območje je polno travnikov, gozdov, vrtač, hribčkov in seveda kamna, ki da planoti svoj kraški pridih. In ravno s tem čudovitim predelom že leta gospodarijo člani lovske družine »Kozje stena«.

 

Če želimo spregovoriti o samih začetkih se moramo vrniti v obdobje takoj po II. svetovni vojni, ko je nova zakonodaja omogočila ustanavljanje lovskih združenj in so se zbrali možje, ki so se zavedali pomena gospodarjenja z divjadjo. Tako je leta 1946 devet Gorjanov ustanovilo lovsko družino Kozje stena, ki so jo poimenovali po predelu lovišča pod Golaki.

 

Ustanovitelji lovske družine so bili: Vojko Bratina (Frlutov), Alojz Česnik (Česnikov), Anton Česnik (Česnikov), Janko Černigoj (Seški), Maks Čibej (Sidejev), Alojz Kovšča (Škratlnov), Franc Likar (Bajtrski), Franc Vidic (Dolski) in Alojz Vidmar (Bevkov).

 

Lovska družina Kozje  stena spada med manjše družine na tem območju. Tako po površini kot tudi po številu članov, saj ima 37 članov starih med 23 in 80 letom ter gospodari z 2355 ha lovne površine.

 

Ustanovitvena pogodba in kasnejši sporazumi s sosednjimi lovskimi družinami so definirali mejo lovišča ter sosednje lovske družine. Tako na zahodu lovišče meji z LD Trnovski gozd, na severu z LD Krekovše, na severo-vhodu z LD Javornik, na vzhodu z  LD Col ter na jugu LD Hubelj.

 

Lovišče se razteza od nadmorske višine 700 do 1251 m in obsega vasi Predmeja, Otlica in Kovk, ki so hkrati tudi revirji.  Na južnem delu lovišča, ki je poseljen, so obdelane kmetijske površine in pašniki, ki se zadnja leta opuščajo. Precejšen del tega dela lovišča je poraščenega z grmovjem, predvsem z lesko, brinom, borom in gabrom, kar nekaj pa je tudi bukovega gozda. Lovišče se razteza od vzhoda proti zahodu, nadmorska višina pa se dviga od juga proti severu. Severno in severno vzhodni del lovišča prekrivajo predvsem mešani gozdovi z večjimi ali manjšimi jasami, ki so za divjad velikega pomena. Vodotokov v lovišču ni, zato se za divjad vzdržujejo napajališča - kaluže. Slabe vremenske razmere nastopijo predvsem v zimskem času zaradi veliko zapadlega snega in močne burje. Tako se v tem času skoraj vsa divjad umakne v nižje ležeče predele, ki pa so že v upravljanju sosednje lovske družine.

 

Stalež divjadi je vseskozi usklajen z okoljem  ter življenjskimi in prehrambnimi pogoji. Po številčnosti najbolj izstopa srnjad. V lovišču so stalni prebivalci tudi jelenjad, gams, medved, poljski zajec, ris, kuna belica in zlatica, divja mačka, dihur, podlasica, veverica, polh, šoja, siva vrana, golob grivar, kljunač in več vrst sov. Prehodna gosta pa sta volk in divji prašič, ki v zadnjih letih povzroča velike škode na kmetijskih površinah.

 

Za zaključek predstavitve bi izpostavili znani rek, ki pravi, da »narave nismo dobili od svojih očetov, temveč smo se jo izposodili od svojih vnukov«.

Zadnje vsebine