KER MI NISMO LE PODOBE, SMO LJUDJE
2005–2020
Kustosa razstave: dr. Petja Grafenauer in dr. Blaž Lukan
V koprodukciji z Galerijo Miklova hiša, Ribnica.
Razstava Ker mi nismo le podobe, smo ljudje obravnava umetniško prakso Lele B. Njatin med letoma 2005 in 2020. Kot je zapisala dr. Petja Grafenauer v znanstveni monografiji, ki je izšla že ob prvi razstavi v Ribnici leta 2019, praksa Lele B. Njatin nastaja za občestvo, za skupnost, ki nastane v času trajanja projekta, ali za posameznika, ki se sreča z delom nevede, kdo je njegov avtor. Niha med perifernim, obrobnim, celo ljudskim in neznanim, šokantnim, presenetljivim. Teme moči perifernega, sodobne umetnosti in vloge umetnosti v družbi, osebnega spomina in skupnosti so vpletene v njene projekte tega obdobja. Mediji, ki jih največkrat uporabi, so performans, instalacija, predavanje in zapis. Njena dela, tudi ko so najbolj minimalistična, so zasnovana z mislijo na občinstvo, na učinek, nekateri performansi in instalacije imajo izhodišče tudi v poznavanju teatrskega režima in gledališkega učinka. Pomemben ji je kontakt z gledalcem, poslušalcem, uporabnikom. Del umetnin so tudi njihove reakcije, odgovori, misli, obrisi, vključeni so v umetnino in jo soustvarjajo. Oni so tisti, ki iz nje naredijo sebi lasten pomen. In potem je seveda tu beseda in predvsem njena polnost oz. praznost, njen pomen. Smisel.
Performativno dejavnost Lele B. Njatin lahko lociramo v vmesni prostor med tradicijo (slovenskega) konceptualizma in novi performans. Vendar pa bi bila, kot utemeljuje dr. Blaž Lukan v eseju znanstvene monografije ob razstavi, delitev umetniške dejavnosti Lele B. Njatin v dva ločena segmenta celo narobe. Obema temeljnima fokusoma njene umetnosti (vizualna, likovna dejavnost in performativna praksa) namreč lahko dodamo vsaj še njeno literarno dejavnost in pa, na kar se pogosto pozablja, njeno samoutemeljevanje ali esejistično-filozofsko komentiranje lastne umetniške prakse v spremnih študijah in predavanjih, kar je v resnici integralni del njene umetnosti. Če si performativna praksa Lele B. Njatin »prisvaja« nekatere dosežke slovenskega konceptualizma oz. kar konkretne elemente performansov skupine OHO, pri čemer si niti ne prizadeva, da bi ohojevske akcije na novo kontekstualizirala (saj jih rekontekstualizira že sam nov kontekst izvedbe in pa časovna distanca skoraj pol stoletja od njihovega nastanka), pa se po drugi strani umešča v polje novega performansa in njegovih (reartikuliranih) estetskih in družbenih relacij. Njen performans je »postal« ponovljiv, izkorišča živo prezenco performerke (Lela B. Njatin svoje performanse praviloma izvaja sama, le včasih ob asistenci pomočnikov), rešil se je nekdanje »obsedenosti« s telesom in se »vrnil« v galerijo – iz katere sicer ni nikdar do kraja izšel, razen v ambient –, čeprav obvladuje tudi druge prostore, celo medijske in sodobnotehnološke, v bistvu pa se raje naslanja na dobre stare analogne tehnologije (kamor sodi tudi polaroid, časopis, knjiga, pano, transparent ipd.); prezentira se kot žanrski miks ali hibrid in ohranja odprtost in pretočnost ter vselej dopušča vdor konteksta v lastno performativno strukturo. Performans Lele B. Njatin tako ostaja »prostor nenehnih izmenjav«, tudi novi performans, ki ga v slovenskem prostoru zastopajo avtorji mlajše (predvsem vizualne oz. likovne) generacije, njena specifika pa je ravno »trdoživo« ohranjanje tradicije (slovenskega) performansa, najprej konceptualistične iz šestdesetih in nato alternativne z začetka osemdesetih let, ki pa se vitalno odziva na sodobno umetnost in aktualno realnost samo.
Na razstavi v Pilonovi galeriji so predstavljeni artefakti, ki so ustvarjeni za performanse Lele B. Njatin. Več informacij o razstavi in umetnici je dostopnih na spletni strani galerije www.venopilon.com.
Ob razstavah v Pilonovi galeriji in Galeriji Miklova hiša je izšla slovensko-angleška znanstvena monografija, ki kot prva celostno obravnava opus Lele B. Njatin.
Eseje v monografiji sta prispevala dr. Petja Grafenauer in dr. Blaž Lukan, publikacijo je oblikoval Vasja Cenčič.
Razstava bo v skladu z veljavnimi odloki Vlade RS na ogled do nedelje, 14. februarja 2021.
Odprtja razstave zaradi epidemiološke situacije ne bo, vodenih dejavnosti za obiskovalce zaenkrat še ne bomo izvajali.
Pilonova galerija v skladu s smernicami NIJZ zagotavlja varen obisk razstave.
Hvala, ker z upoštevanjem le teh, varujete vaše in naše zdravje.
Za čas zaprtja galerij in muzejev, tudi v Pilonovi galeriji omogočamo virtualni ogled razstave. Spremljajte nas na naših spletni, FB in Instagram straneh.
Vljudno vabljeni k ogledu!
Foto: osebni arhiv Lele B. Njatin
