Vrhnika prva slovenska občina v mreži Zero Waste Europe

Ljubljana, Vrhnika, 8. september – Občina Vrhnika je skupaj z občinama Borovnica in Log- Dragomer postala prva slovenska občina, ki se je pridružila mreži Zero Waste Europe, katere cilj je odložiti čim manj ali celo nič odpadkov bodisi na deponiji bodisi v sežigalnici. Članica je postala tudi Mestna občina Ljubljana, a glede na rezultate zbranih ločenih odpadkov še zdaleč ne dosega Vrhnike, zato lahko upravičeno trdimo, da je Vrhnika skupaj z Borovnico in Log-Dragomerjem prva slovenska občina v evropski družini Zero Waste. Oziroma, če je že potrebno navajati vrstni red, potem naj velja, da je Ljubljana prva evropska prestolnica v druži Zero Waste Europe, Vrhnika pa prva slovenska občina.

Po podatkih iz avgusta na Mestni občini Ljubljana reciklirajo 65% odpadkov, kar je veliko več kot leto pred tem, ko so jih na primer samo polovico. Župan Zoran Jankovič meni, da gre rezultat pripisati množičnejšemu osveščanju občanov in ker so občani projekt reciklaže vzeli za svojega. Še boljše rezultate pa dosega Vrhnika, katere komunala po zadnjih podatkih zbere ločeno že 76,17 % komunalnih odpadkov. Kot je dejal na Magistratu, kjer je potekala predstavitev projekta, se je zgodba o ločevanju začela v devetdesetih in ob koncu tisočletja doživela pomemben mejnik ali pa tudi zagon z zaprtjem deponije na Vrhniki, kar je komunalo, katere direktor je bil tedaj, prisililo v iskanje alternativ – reciklaže. Pot ni bila lahka, kot se spominja Jernej Fefer iz komunale, so orali ledino praktično v vsem, še posebej pa v osveščanju občanov o pomenu ločevanja. Kot rečeno so danes na 76%, cilj je, po županovih besedah 82%.
Količine odloženih neuporabnih odpadkov bodo tako na Vrhniki, v Borovnici in Log – Dragomerju še zmanjševali, dejstvo pa je, da jih bo nekaj vedno ostalo. Predsednik Zero Waste Europe Rosaano Ercolini je navedel primer dobre prakse toskanskega mesta Copannori, kjer reciklirajo 82% odpadkov. A vsaka zgodba ima neke meje, po tem je potreben poseben pristop. »Ko se nekaj ne da več reciklirati, lahko govorimo o napaki pri načrtovanju izdelka.« Zato so se v Contarrini že večkrat sestali s proizvajalci izdelkov, da bi našli tehnične rešitve, bodisi za reciklažo še preostalih nerecikliranih odpadkov bodisi za samo spremembo proizvodnega procesa določenega izdelka. Dopolnil ga je
Enzo Favoino, predsednik strokovnega sveta Zero Waste Europe: »Vprašanje je, kdaj bomo prišli do 100%, če sploh kdaj. Zagotovo se to ne bo zgodilo čez noč niti ne v stoletjih, smo pa na pravi poti, da kmalu.«

Italijanski gostje iz vrha mreže Zero Waste Europe, predstavniki Snage Ljubljana in Komunalnega podjetja Vrhnika ter vrhniške občinske uprave so se v okviru programa pomudili še v vrhniški vrtčevski enoti Komarček, kajti program Vrtca Vrhnika temelji na trajnostnem razvoju in vseživljenjskega učenja. V tem ima pomemben delež ekologija, na področju katere vrtec podobno kot nekoč vrhniška komunala, orje ledino. Ne samo da je ves program zapeljan v smislu čim manj odpadkov in varčevanja z energijo, marveč so se z novim šolskim letom odločili, da uvedejo pralne plenice in tako rečejo slovo enkratnim plenicam, ki močno bremenijo okolje. Gostje so obisk Komarčka sklenili z modno revijo malčkov, ki so si nadeli oblačila iz recikliranih materialov in se sprehodili po modni brvi, nato pa so ga nadaljevali v Depoju na Komunalnem podjetju Vrhnika. Jernej Fefer jim je predstavil pristop komunale do osveščanja občanov in predstavil zadnjo novost gospodarske družbe – »Depo«, recimo temu trgovine v kateri prodajajo bodisi obnovljene zavržene predmete bodisi take, ki so jim njihovi ustvarjalci z ustvarjalnim pristopom spremenili namembnost. Na ta način tovrstna dejavnost ne pomaga samo k reciklaži in ohranjanju okolja, pač pa izkupiček omogoča nova delovna mesta. To pa je poleg skrbi za čisto okolje drugo temeljno poslanstvo Zero Waste programa.
Gostje iz Zero Waste Europe so bili nad slišanim tako prijetno presenečeni, da so izrazili upanje, da bo Vrhnika nekoč prejela Goldmanovo nagrado, ki je nekakšen ekvivalent Nobelovi nagradi na področju varstva okolja.