Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 03.12.2016

pretežno jasno
Danes bo zmerno do pretežno oblačno, nekaj sonca bo predvsem na severovzhodu države. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 2 do 5, na Primorskem do 10 stopinj C.
-5°C | 5°C
nedelja, 04.12.2016
-4°C | 4°C
ponedeljek, 05.12.2016
-5°C | 7°C
torek, 06.12.2016
-4°C | 10°C
sreda, 07.12.2016
-3°C | 7°C
Opozorila
Sobota, 3.12.2016 ob 8h
Dodatnega opozorila ni.
-5°C
5°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Sosed sosedu

Trsne rumenice


SOSED SOSEDU

| |
19.08.2011      20:30
A A

Trsne rumenice


Trsne rumenice so neozdravljiva bolezen vinske trte o kateri ste vinogradniki v preteklih letih že precej slišali, v praksi pa se z njo na območju Vojnika, Celja, Dobrne … nismo srečevali. S širjenjem trsnih rumenic v Sloveniji in drugje po Evropi lahko pričakujemo, da bomo bolezenska znamenja in prenašalce te bolezni v prihodnje pogosteje srečevali tudi v naših vinogradih.


Bolezenska znamenja trsnih rumenic
Bolezenska znamenja trsnih rumenic
Deli:
S pojavom trsnih rumenic so se prvi srečali vinogradniki v Franciji. Prvi opisi bolezenskih znamenj datirajo v leto 1957, vinogradniki v Sloveniji pa se s pojavom te bolezni srečujemo zadnjih nekaj let. Trsne rumenice so fitoplazmatske bolezni vinske trte, ki so si po bolezenskih znamenjih zelo podobne, vendar jih po zunanjih bolezenskih znamenjih ni mogoče razlikovati, ampak ju lahko ločimo le z laboratorijskimi analizami. Povzročitelji bolezni so fitoplazme – preprostim bakterijam podobni organizmi, ki lahko preživijo le v živih celicah okuženih rastlin ali žuželčjih prenašalcih, kjer se razmnožujejo. V Evropi in tudi v Sloveniji se v vinogradih najpogosteje pojavljata dva tipa trsnih rumenic, in sicer zlata trsna rumenica, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine Flavescence dorée (FD) in navadna trsna rumenica oziroma rumenica počrnelosti lesa, ki jo povzroča nekarantenska fitoplazma Bois noir (BN). Obe povzročata v vinogradih gospodarsko škodo, ker vplivata na kakovost in količino pridelka. Rumenica počrnelosti je pri nas navzoča že od osemdesetih let prejšnjega stoletja in je razširjena v vseh vinorodnih deželah, zlata trsna rumenica pa je bila v okviru posebnega nadzora trsnih rumenic prvič ugotovljena leta 2005 v vinogradu v bližini Kopra, v letu 2008 pa tudi na Dolenjskem v okolici Brežic. V letih 2009, 2010 in tudi v letu 2011 pa so bile okužbe s to boleznijo potrjene še na več lokacijah na Dolenjskem ter na posameznih lokacijah na Goriškem, Štajerskem, v Prekmurju in v slovenski Istri.

 

Kako prepoznamo bolezen?

Očitna bolezenska znamenja pri obeh tipih rumenic so:

-       okuženi trsi so bolj bledi od zdravih,

-       deli listne ploskve, celotne listne ploskve ali obžilni deli lista lahko porumenijo (bele sorte)   

     oziroma pordečijo (rdeče sorte) in tkivo na teh delih lahko kasneje tudi odmre,

-       listi so obarvani od osnove do vrha poganjka,

-       pri večini sort se listi močno vihajo navznoter in so skoraj trikotne oblike (intenzivnost

     vihanja je odvisna od sorte in stopnje razvojne bolezenskih znamenj),

-       listi odebelijo in so krhki (pri mečkanju se zdrobijo),

-       v času odpadanja listja se listna ploskev navadno loči od peclja tako, da pecelj še dolgo   

    ostane na rozgi,

-       les slabo dozoreva in zato so poganjki značilno mlahavi in povešeni, ob prvem mrazu

     počrnijo in odmrejo,

-       pri nekaterih sortah so na spodnjih medčlenkih na gosto posejane drobne črne bradavičke,

-       jagode na okuženih trsih venijo in od sredine poletja naprej se sušijo celi grozdi ali njihovi  

     deli,

-       možne posledice so lahko tudi slaba oploditev, osipanje in včasih tudi odmiranje kabrnkov.

Bolezenska znamenja se pojavijo šele proti koncu junija in se preko poletja stopnjujejo. Pri spremljanju zdravstvenega stanja vinske trte moramo biti pozorni na vsa opisana znamenja, saj se lahko razvijejo samo na delu trsa ali pa na celotnem trsu. Bolezenska znamenja so običajno vidna le na vinski trti, na različnih sortah pa so različno izražena. Med sortami vinske trte našega sortimenta je daleč najbolj občutljiva sorta chardonnay, močno pa lahko bolezen prizadene sorte kot so na primer modri pinot, renski rizling, šipon, kerner, zweigelt, modro frankinjo,… Za dokaj odporne sorte veljajo laški rizling, tokaj in merlot.

 

Trsne rumenice se širijo v glavnem z okuženim sadilnim materialom in z naravnimi prenašalci. Dosedanje raziskave so dokazale, da zlato trsno rumenico prenaša ameriški škržatek (Scaphoideus titanus), ki s sesanjem iz listnih žil okuženih trt sprejme z rastlinskim sokom fitoplazmo in jo prenese na neokužene trte. Gostiteljski rastlini zlate trsne rumenice sta poleg vinske trte še navadni srobot in črna jelša. Ameriški škržatek živi predvsem na trti, po zadnjih navedbah v literaturi, pa tudi na plazeči zlatici in na plazeči detelji. Izkušnje so pokazale, da se je na območjih, kjer se je najprej razširil ameriški škržatek, kasneje širila tudi okužba z zlato trsno rumenico. Rumenico počrnelosti lesa oziroma navadno trsno rumenico najdemo na številnih samoniklih rastlinah, kot so njivski slak, velika kopriva, navadni poprovnik, razhudnikovke … Te gostiteljske rastline so lahko vir okužb, od koder jih lahko prenašalec svetleči škržatek (Hyalesthes obsoletus) prenese na trto. Okužene trte običajno ne propadejo, okužba pa se v vinogradih ne širi tako hitro kot okužba z zlato trsno rumenico. Po okužbi z rumenico počrnelosti lesa je poznan t. i. učinek navideznega okrevanja trte, ko trte po močni rezi izgubijo vidna znamenja okužbe in v naslednjih letih normalno rastejo in rodijo. Trte so seveda še vedno okužene, bolezenska znamenja pa se pogosto v naslednjih letih ponovno pojavijo.

 

Zatiranje

Učinkovitih kemičnih sredstev za zatiranje trsnih rumenic za zdaj še ne poznamo. Zato so zelo pomembni preventivni fitosanitarni in agrotehnični ukrepi, s katerimi poskušamo omejevati širjenje bolezni in zmanjševati posledice njihovega pojava. Pomembno vlogo pri tem imajo trsničarji, saj je zdravstveno neoporečen sadilni material pomembno izhodišče.

Na začetku pojava trsnih rumenic na nekem območju, ko je število obolelih trsov še zelo majhno, je smiselno sprotno odstranjevanje okuženih trsov v celoti. Pri omejevanju širjenja rumenice počrnelosti lesa se zatiranje prenašalcev ni obneslo, ker se svetleči škržatek ne zadržuje le na vinski trti in s tretiranjem prenašalca le nekoliko oslabimo njegovo populacijo. Na številčnost prenašalca vplivamo in s tem tudi upočasnjujemo širjenje rumenice počrnelosti lesa tudi z zatiranjem širokolistnega plevela v vinogradih (njivski slak, koprive). Na območjih, kjer je potrjena zlata trsna rumenica in njen prenašalec ameriški škržat, pa je potrebno zatirati prenašalca, saj se tako znatno upočasni širjenje bolezni. Na okuženih območjih ni priporočljivo saditi zelo občutljivih sort, ker s tem povečujemo verjetnost množičnega izbruha bolezni in velike gospodarske škode. Smiselno pa je poskrbeti tudi za odstranjevanje navadnega srobota iz bližine vinogradov.

 

Več o trsnih rumenicah (znamenja, razvoj, prenašalci, ukrepanje, zakonodaja …) lahko preberete tudi na spletni strani Fitosanitarne uprave RS

http://www.furs.si/svn/zvr/POSNadzori/Rumenice/RumenicePosObv/RumenicePosObv.asp.

 

Tudi na našem območju se bomo morali navaditi živeti s trsnimi rumenicami. Glede na to, da smo letos tudi v okolici Vojnika, Šentjurja … opazili trse z bolezenskimi znamenji trsnih rumenic, bomo po odvzemu vzorcev v mesecu avgustu jeseni natančneje izvedeli s katerim tipom trsne rumenice so okužene naše trte. V zimskih mesecih in pred novo pridelovalno sezono vas bomo seveda seznanili s trenutnim stanjem (tip rumenice, razširjenost …) in priporočili ustrezno ukrepanje. Letos tudi na širšem celjskem območju s pomočjo rumenih lepljivih plošč v vinogradih spremljamo pojav in številčnost ameriškega škržatka. V zimskih mesecih in pred novo pridelovalno sezono vam bomo lahko posredovali tudi konkretne rezultate spremljanja razširjenosti ameriškega škržatka na območju Vojnika in okolice ter priporočili ustrezno ukrepanje za prihodnjo pridelovalno sezono.

Vse vinogradnike pozivamo, da v primeru suma, da so v vašem vinogradu trsi okuženi s trsnimi rumenicami, o tem obvestite vašega kmetijskega svetovalca ali izvajalca javne službe varstva rastlin na našem območju (IHPS, Žalec) ali fitosanitarnega inšpektorja (FSI Celje), ki bodo po potrebi poskrbeli za odvzem vzorca, svetovali nadaljnje ukrepanje in vam posredovali tudi dodatne informacije.

 

Na nas samih pa je, da bomo poskušali narediti vse, kar znamo in zmoremo, da bomo s trto tudi preživeli. Vsekakor pa to ni prva in verjetno tudi ne zadnja preizkušnja za naše vinogradništvo.

                                                                      

                                                            Pripravila:       Iris Škerbot, univ.dipl.inž.agr.,

                                                                                   specialistka za varstvo rastlin pri KGZS-Zavodu Celje





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vojnik!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Ogledalo
Številka: 112
Izšla: 22.09.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
December 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
04.12.201 | Družabni dogodki
Merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi
04.12.201 | Ostalo
Praznični sejem na vasi
04.12.2016 | Ostalo
Miklavževanje v Pristavi

Bodite prvi pri oddaji mnenja.